Tone Goršič: Svetovno prvenstvo 2011 in nekaj opažanj
»Učenec« Tone Tiselj (čestitam mu za komentarje) me je nekajkrat omenjal ob bolj ali manj uspešnih potezah igralcev na tekmah SP. Predvsem sem bil vesel, da je omenjal tudi novo tehniko igranja v napadu, za katero se že dlje časa trudim, da bi jo naši trenerji in igralci osvojili in da bi postala temelj naši rokometni šoli. Vesel sem bil tudi, da se svetovni rokomet, vsaj vrhunski, vse bolj približuje temu modelu in njegovim štirim značilnostim: igrati z žogo nad glavo, v teku, čelno proti golu, kvalitetno podajati in streljati.
O igranju v napadalni preži
Večina okoli cone podaja iznad glave, toda namesto direktnega lovljenja v zamah, izgubljajo čas in žoge nimajo vse tri sekunde v igri, za več igralnih idej. Mnogi imajo med gibanjem roko z žogo povešeno in jo pri podajah suvajo, to pa branilci »prečitajo«, podajo prestrežejo in zabijajo iz protinapadov (Danci Hrvatom štirikrat!). Z žogo nad glavo veliko igra najboljši- Hansen. Mimo branilcev prodira z žogo gor, iz napadalne preže v skoku podaja na krilo. Če bo igralec lahko v istem trenutku podal petim soigralcem, se bodo ti tudi odkrivali, postajali bodo nevarni, branilci bodo morali paziti nanje, obramba se bo širila…Prepričan sem, da bi vsi igrali z žogo nad glavo, če bi poznali trinajst prednosti take igre, katere ključ pa je v lovljenju žoge »gor«, ne na prsi.
Strele iz napadalne preže se težje blokira in brani, kot strele s krožnim zamahom, ki trajajo dlje in pri njih smer strela težje spremenimo, branilci in vratar take strele lažje prečitajo. To velja zlasti za branjenje oziroma realizacijo zicerjev v protinapadu. Vratar igralca, ki zamahne šele po odrivu lažje »prečita«.
Igranje v teku
Vse bolj se igra v teku toda predvsem takrat, ko se igralci odločajo za strel. Vsak bi se v teku moral zaleteti tudi v pripravi napada, branilci bi bolj reagirali, obrambo bi uspešneje razbijali. Zalet v sprintu, z žogo v zamahu za strel ali podajo petim soigralcem je še velika rezerva rokometa. Vsi imajo predvsem probleme s timingom, prezgodnjim zaletom. Igralec, ki naj bi žogo dobil, se zaleti hkrati s podajalcem, zaleti se naj v sprintu a šele na podajalčev pogled!
Veliko je še nepotrebnega metanja žoge ob tla. Z žogo nad glavo in s tremi tekalnimi koraki lahko igramo brez vodenja. Spelerberg je v ključnem trenutku žogo brez potrebe vrgel ob tla, Francoz mu jo je izbil…! Po metu žoge ob tla so težave tudi pri podajah, ni časa za zamah pa jo igralec sune…
Hansen je dokazoval, da se v teku tudi hitreje, siloviteje preigrava. Z doskokom na obe nogi pa se naj bi preigravalo le, ko je branilec na 6m in je potreben le še korak v levo ali desno.
Čelno proti golu igrajo vrhunski- tipičen predstavnik takega igranja je Karabatič. Sicer pa, če igramo v teku, ne moremo igrati bočno, kot n.pr. Božovič, Lackovič itd. Zlasti bočni zunanji se radi obrnejo proti sredini in krila sploh ne vidijo. Nevarni bi morali biti vedno v obe strani!
Kvaliteta podaj
V podajah so tudi vrhunski še najmanj podkovani. Tega se ne opazi, ker vsak žogo ulovi in se ne jezi, če mu jo soigralec poda v koleno ali nad glavo, namesto v višino ramen. Prava podaja je pol gola! Če soigralec dobi žogo na pravo mesto, bo kar najhitreje igro nadaljeval, streljal, podal, se branilcu izmaknil. Podaja se naj brez dodatnega zamaha nazaj in lomljenja roke v komolcu (n.pr. Hansen) ali celo kroženja z roko. Dovolj je dlan odpreti in roko iztegniti, pri daljši podajah s celotno metalno verigo- rame, komolec, zapestje.
Protinapad
S skupnim, podaljšanim protinapadom se tudi ukvarjam že desetletja. Sistema z enim ali dvema sprejemalcema imata svoje prednosti in slabosti. Nagibam se k dvem, ker lahko hitreje izpeljemo »tranzicijo« pri nenadoma osvojenih žogah. »Kaj storiti, ko nenadoma dobim žogo?« je vprašanje na katerega mora biti v vsaki situaciji znan odgovor, če želimo več uspešnih protinapadov! Tudi spoznanje, da je podaja hitrejša od vodenja, bi se moralo uveljaviti! Še vedno mislim, da so za skupni protinapad največkrat potrebni dve, tri diagonalne podaje.
Obramba
Uveljavlja se igranje s prekrški ob sprejemu žoge in, logično, starti ter oviranja v diagonalni preži. Kdaj se bodo igralci pričeli usposabljati za igro v obrambi in napadu, da bodo igrali brez menjav. Tudi to je rezerva rokometa!
