DOMOV

PREDSTAVITEV

VADBA

TURNIRJI

ROKOMETNA
ŠOLA MLADIH

SEMINAR

LITERATURA

STROKOVNI PRISPEVKI

POVEZAVE

Tone Goršič, Celje 10/2006
Model tehnike napadalca za sodoben način igranja rokometa

Ni vseeno s kakšno tehniko žogo lovimo, držimo, nosimo, jo mečemo, kako se z njo gibamo. Na kratko bomo opisali način igranja, ki prinaša bolj ustvarjalno in uspešnejšo igro v napadu in protinapadu.

Tehniko napadalcev smo prilagodili zahtevam igre, ki govorijo, da morajo napadalci (N), če hočejo ustvarjati veliko priložnosti za strel, biti stalno nevarni in branilce (B) vedno znova presenečati. Vsakič, ko dobijo žogo, se morajo zaleteti proti golu in streljati, če tega ne morejo, podajo enemu izmed petih! soigralcev. Ta cilj bodo prav gotovo lažje uresničevali z značilnim izvajanjem aktivnosti rok, trupa in nog:-z igranjem v napadalni preži (NP), -s tekalnimi koraki,-obrnjeni čelno proti golu,- s potjo žoge v višini prsi ali višje. Tako se naj izvajajo vsi elementi napadalcev- lovljenja, podaje, streli, prodori, preigravanja, varanja pri podajah in strelih!

Štiri značilnosti izvajanja rokometnih elementov v napadu

1 - Napadalci naj večino elementov izvajajo v "napadalni preži" (NP)
V igri žogo takoj, hkrati z lovljenjem, dvignemo in nosimo nekoliko nad glavo, v pokrčenem vzročenju. Kota v komolcu in pod pazduho sta vsaj 90°, komolec je odmaknjen vstran, dlan z žogo je čimbolj odprta, obrnjena navzgor in navzven. Tako je roka z žogo stalno pripravljena za takojšen strel, dolgo podajo, prodor ali preigravanje. Za igranje v napadalni preži je vrsta razlogov, njihov skupni imenovalec je "manj izgubljenih žog in nevarnejši, uspešnejši napad!". Zakaj igrati v NP?:

1- N je z žogo v NP nevarnejši, pripravljen je za nenaden strel in ga zato B težje blokirajo,
2- visok položaj roke z žogo N vzpodbuja k strelom!, saj je treba samo še zamahniti naprej,
3- N lahko iz NP v trenutku poda vsakemu od soigralcev, ne le sosedu, B težje prepozna njegovo namero in pri kritju zamuja,
4- igranje v NP omogoča večjo ustvarjalnost ( n.pr. dolge podaje) in k njej tudi vzpodbuja, sploh, če imajo N pregled nad igro,
5- N, z žogo v NP, obrambo bolj razbijajo, na pripravljene za strel B bolj reagirajo in v obrambi prej nastajajo vrzeli,
6- z žogo v NP N globje napadajo, se lažje izmikajo prekrškom B ter prekinjanju nevarnega napada,
7- igranje v NP in v teku napadalce odvrača od metanja žoge ob tla zato igrajo hitreje in nevarneje,
8- podaj iz NP bo prestreženih manj, kot podaj po krožnem zamahu ali suvanju, ko B namere N lažje spregledajo,
9- metanja, streli in podaje, so iz nošenja žoge visoko nad glavo ravna in zato bolj precizna kot po raznih drugih zamahih,
10- realizacija strelov, zlasti z 6m, je iz NP boljša, vratar smer strela težje "prečita", če N žogo drži dlje časa pripravljeno za met,
11- sedaj se ukvarjamo samo z eno tehniko metanja, saj z zamahom v NP, poševno nazaj, gor, zamahnemo tudi za strel ali podajo,
12- začetniki z žogo nad glavo (v obeh rokah) igrajo veliko lažje in jo tudi pravilneje mečejo.

Kvalitetni igralci sicer vse bolj igrajo z žogo v NP, toda še vedno s kroženjem in nepotrebnim mahanjem z žogo izgubljajo čas ter premalo izrabljajo prednosti, ki jih prinaša igranje z žogo stalno v višini glave. Ključno je takojšnje, povezano lovljenje žoge "gor", v NP, ne na prsi ali celo pod pas! Tako je "žoga stalno v igri" in celotne! 3 sec. izrabljamo zgoraj naštete prednosti igranja v NP. Pri navajanju na igranje v NP, moramo lovljenju "gor" posvetiti največjo pozornost! Seveda podajamo tudi brez dvigovanja žoge, takoj, če je soigralec v dobri priložnosti za strel, n.pr. pri "višku" do krila. Toda tudi sedaj, namesto suvanja ali podajanja izpod zapestja, žogo mečemo, le uloviti jo moramo samo z gibom v zapestjih in odpiranjem dlani in že bo pripravljena za kratko podajo.

2- Rokomet igrajmo s tekalnimi koraki- v sprintu
S tremi, dolgimi, tekalnimi koraki je N v igri hitrejši, prodornejši, nevarnejši! To občasno dokazujejo tudi mnogi vrhunski igralci. Tekalni koraki so hitrejši kot menjalni koraki ali dokoraki in poskoki!, ki jih zlasti dekleta rada uporabljajo, ko si "okoli cone" podajajo brez pravega zaleta. Če na žogo čakamo v skipu, jo sprejmemo v gibanju, na desni nogi, v NP in naredimo tri korake, l-d-l, žoge večinoma ni treba metati ob tla!, saj lahko, ob aktivni igri ostalih, streljamo ali podajamo že po prvem, drugem ali tretjem koraku. Igra s strelom ali podajo ob prvem koraku, tudi v skoku, je najbolj nevarna, saj B pri oviranju N zamujajo! Najbolje je, da se trije koraki končajo z odrivno nogo, ko se lahko strelja ali poda tudi v skoku in s tem pridobi še "četrti korak"! Zato se mora žogo naučiti sprejemati na desni nogi, kar se, s krajšim vmesnim korakom ali menjalnim korakom, rešuje med letom podane žoge.

Počasen zalet ni tako nevaren kot zalet v sprintu! s katerim bomo uspešneje prodirali, preigravali in streljali! Toda zato se ne smemo zaleteti prezgodaj, šele, ko nas soigralec pogleda! Oceniti moramo ali bomo lahko prodrli do črte, ali streljali pred B, torej kje bo žogo najbolje sprejeti in streljati ali podati! Le redko vidimo zaporedne zalete treh N v sprintu, tretji običajno žogo dobi že v mestu!, ker se je zaletel hkrati s soigralcem namesto šele med podajo. Še to, počasnejši igralec lahko hitrost nadomesti z igranjem v NP in z dolgimi, tekalnimi koraki!

3- Napadalec z žogo naj bo čim večkrat čelno obrnjen proti golu, namesto bočno
Tako bo stalno imel pregled nad vsemi igralci. Lažje in uspešneje bo podajal in prodiral v obe strani ter streljal na različne načine. Čelno postavljen namesto bočno bo v dvobojih z B stabilnejši. Za čelno igranje se naj v smer sprejema žoge ali podaje obrača le v bokih, noge naj ima stalno obrnjene proti golu. To še posebej velja za gibanje v levo stran (desničar), ko v desnem bočnem položaju izgubi pregled nad desno stranjo, ne more streljati pa tudi prebijanje naredi prej kot, če igra čelno.

4- Žoga naj med napadalci stalno potuje v višini prsi ali še višje
Pot žoge v napadu naj bi bila ravna, v višini prsi, ne pa gor, dol, naprej, nazaj. Med tekom so roke v višini prsi in se tam žogo najlažje lovi. Po lovljenju "gor", je žoga sicer nad glavo toda pri podaji se roko iztegne proti soigralcu in žoga je spet v višini prsi. Žoge ob lovljenju ne spuščamo "dol" in ne krožimo z njo. Tudi za prepričljivo, lažno podajo je dovolj samo gib v ramenu, ni treba zamahniti do konca nato pa roko še enkrat dvigniti! Pod pas žogo spustimo le pri podaji od tal in spodnjem strelu.
Kam podati soigralcu!? V višino prsi ali višje, z desne v zamah, z leve na dosego rok, vsekakor pa stran od B, da ga bo težje oviral.

Najpomembnejše značilnosti izvedbe napadalčevih taktično tehničnih elementov

Vsi elementi se naj bi izvajali v skladu z štirimi značilnostmi, opisanimi na prvi strani.

Igra brez žoge
Odkrivati se morata predvsem krilo in pivot. Krilo se odkriva napre-nazaj, z 1-2 korakoma proti golu, v B in s hitrim odskokom nazaj, proti outu, ne pa s tekom proti centru! Odkriti se mora, ko ga podajalec pogleda, sicer ga B spet pokrije. Tudi pivot se naj ne odkriva prekmalu, zagradi se od B in se v prazen prostor odkrije v zadnjem trenutku, ko žoga zapusti podajalčevo roko, sicer ga B pokrije še pred sprejemom žoge. Zunanji in krila lahko brez žoge tudi vtekajo in preigravajo predvsem pa se morajo po podaji postavljati v nov, nevaren položaj z širjenjem, oženjem ali tekom naprej!

Na podajo se čaka v skipu, da se lažje starta in žogo sprejme v sprintu! Velikokrat nam soigralec ne poda takoj in se B preveč približamo, se zaustavimo ali tek upočasnimo in izgubimo hitrost za prodor in strel. Silovito startajmo šele, ko nas soigralec pogleda! Če se B pričnejo braniti globje, se morajo tudi N pomakniti za toliko nazaj, da se bo lahko zaletel v sprintu!

Sprejem žoge
Žogo naj bi sprejeli na desni nogi, da po treh korakih, l-d-l, streljamo ali podamo v skoku. Žogo ulovimo na kratko, s povešenimi dlanmi, le z gibom v zapestjih nazaj! Če takoj ne podamo, lovljenje po najkrajši poti povežemo v NP! Sočasno z lovljenjem se v bokih tudi primerno odsučemo! za strel ali različno dolge podaje. Po sprejemu z desne žoge ne prenesemo predse, zadržimo jo v NP, z leve v desno jo prenesemo skozi predročenje ali nad glavo.

Z obema rokama žogo držimo s strani, s palcema pod kotom 60°, v obliki črke A!, da bo dlan z žogo pred metom odprta! Če žogo pri lovljenju objamemo preveč s sprednje strani, je potem dlan zaprta.

Gibanje in igranje z žogo
Zalet ni element, ki bi ga vadili posebej!, je sestavni del prodora ali variant strelov od daleč. Pri vseh teh elementih se z žogo v preži, z 1-3 tekalnimi! koraki zaletimo med dva B. Če ne streljamo, zalet končajmo B čim bližje. Trije koraki, podaja v skoku in nošenje žoge v NP nam to omogoča. V NP lahko prodiramo, preigravamo in streljamo ali podamo kateremukoli soigralcu. Tako dobimo željeni, stalno! nevarni "nalet", ki vsebuje tudi dolge podaje. Praviloma naj vsak N z žogo najprej poskusi prodreti do črte, če tega ne more, naj strelja pred obrambo, s tal ali v skoku ali poda trenutno najbolj nevarnemu soigralcu.

Nenevarne zalete, ki niso usmerjeni proti golu, B izkoristijo za izpadanja in prekinjanja napadov. Vsi trije napadalčevi koraki morajo biti usmerjeni proti golu, med dva B. Zaustavi se naj v širokem razkoraku! Če želi stalno čelno igrati proti golu, se mora levo- desno obračati samo v bokih, noge ima obrnjene proti golu!

Če bomo igrali z žogo nad glavo, bo več dolgih podaj na krilo, predvsem podaj v skoku in bomo obrambo prej razširili.

Žogo mimo B prenašamo v vzročenju, z žogo pred telesom hitro pride do branilčevega prekrška. Tudi med premahom v vzročenju je žoga stalno na odprti, navzven obrnjeni dlani, pripravljena za podajo v levo ali desno, tudi na večjo razdaljo.

Tudi pred prodorom skozi obrambo z žogo sunemo gor, naprej in mimo B prodiramo z visoko dvignjeno roko.

Preigravanja s tekalnimi koraki so hitrejša kot z menjalnimi ali doskoki v razkorak. Pomemben je širok položaj nog, v katerem smer lažje spremenimo. Tudi med preigravanjem naj bi ostali v čelnem položaju, z žogo v NP, pripravljeno za strel ali podajo na vse strani, zato je za preigravanje v levo dobro uporabiti zakorak. Morda komu ne ustreza preigravati v NP, toda cilj preigravanja je predvsem pritegniti sosednjega B in podati komurkoli tik pred prekrškom! To lahko storite le z žogo v NP!

Oddajanje žoge
Tehnika strelov in podaj se loči po zaključku- pri strelih prsti žogo poklopijo, pri podajah zdrsnejo pod njo, jo oplazijo. Zamah nazaj za strel ali dolgo podajo naj bi bil enak: poševno nazaj, navzgor, visoko nad glavo, do napetih prsnih mišic, hkrati z odsukom trupa za 45-90°. Iz NP je za močan in precizen strel ali dolgo podajo dovolj žogo visoko dvigniti in se hkrati v bokih odsukati. Pri zamahu naprej je bistvena gibalna veriga: rame-komolec-zapestje. Sposobnejši si pri strelu pomagajo z "bičem", najprej komolec dvignejo in podlaket povesijo nato pa komolec hitro potisnejo naprej. Pred metom- zamahom naprej je komolec pred žogo, dlan je odprta, obrnjena navzgor in navzven- za strele v vse kote, poklop v zapestju ter oplazenje žoge pri podajah. Pomni, pravilen, odprt položaj dlani bo odvisen od načina lovljenja in držanja žoge ter pravšnjega odsuka.

Pri strelih ni tako pomembno kako zamahnemo nazaj, saj se met prične z gibanjem roke naprej, gotovo pa razna kroženja in krčenja roke ne dajo točnih strelov, podaj pa še manj! Strelja se iz ramena zato ga pred metom visoko dvignemo. Komolca med zamahom naprej ne smemo znižati ali podlaket prezgodaj preklopiti, met bo slabši in netočen. Če zlahka streljamo dol, nizko, je met pravilen!

Zaradi podaj je v igri preveč žog izgubljenih. Za kratke podaje je dovolj žogo uloviti s takojšnjim odpiranjem dlani v zapestjih, za srednje se v bokih še nekoliko odsučemo in je žoga nad ramenom, v NP. Torej, ko žogo lovimo, hkrati zamahnemo nazaj, nato roko le še iztegnemo naprej, v smeri podaje. Podaje iz čimbolj odprte dlani, ko bodo prsti zdrsnili pod žogo, jo oplazili in se bo vrtela nazaj!, bodo točne, ostre a lahko ulovljive.

Pri lažnih podajah ali strelih smo dovolj prepričljivi, če jih nakazujemo samo z gibom v ramenu, da žoga ostane pripravljena za met. Pri tem ne gledamo v soigralca, ki mu bomo podali ali v smeri strela.

Napake, zlasti lovljenja, streljanja in podaj lahko odločilno vplivajo na igralčevo uspešnost! Posvetimo jim vso pozornost!

Igranje z žogo nad glavo, v sprintu, čelno proti golu in prave podaje bodo prinesli še boljši rokomet!

Vsi bomo še bolj uživali v "rokometu, naj igri na svetu"!