Naša opažanja na velikih tekmah
Ob gledanju tekem v živo ali na TV, lahko opazimo nekatere aktivnosti, ki so ali niso v skladu z idejami naše »šole« igranja v napadu, protinapadu, obrambi, vračanju. Morda vam bodo ta opažanja prišla prav v vaši praksi. Nazadnje sem gledal tekme na finalu kupa EHF, tekmi Krima in CPL na Islandiji.
Napad
- Napad- nalet vsebuje samo kratke podaje, včasih na 2m, namesto podaj S-DK (LK), kar omogoča takojšnje nadaljevanje napada z druge strani- DK-D-S. Takih podaj ni predvsem zaradi nošenja žoge pred telesom namesto nad ramenom. Zlasti srednji- organizatorji igre bi morali igrati kot predvideva naš Model: v teku, z žogo nad ramenom! Tako igra tudi najboljši igralec finala kupa EHF Loevgren. Strelja in podaja kadar in komur hoče.
- Veliko se napada z uvodnimi podajami »okoli«, brez zaleta, ki mu sledi neka kombinacija na homogeno obrambo. Dekleta Nurnberga ne izgubljajo časa, takoj napadejo, ko se obramba še ni dobro postavila.
- Očitni so prezgodnji zaleti N brez žoge. N se mora pred B zaustaviti in žogo dobi v mestu, namesto v sprintu. Ne upošteva čas leta podane žoge! Zaleti se naj, ko ga podajalec pogleda, ne prej. Problem je »timing«, najprej ga vadimo v napadu 2:1 (ena podaja) pa 3:2 (dve podaji in 5:4 (tri podaje).
- Zalet s tekalnimi koraki, ki ga predvideva naš Model, prinaša tudi več nenadnih strelov v teku, ki presenečajo branilce (-ke).
- Špiler podaja velikokrat poda netočno, prenizko, ker žogo poklopi namesto, da bi jo z odprto dlanjo oplazil- prsti mu ne zdrsnejo pod žogo. Netočnosti botruje tudi zamah s pregibom roke v komolcu, nazaj naprej. Zaradi prenizkega ramena njegovi streli tudi niso precizni.
- Kozlina tekalne korake uporablja samo pri strelih. Zalet pa izvaja bočno, z dokoraki, premaga le razdaljo 1-2m in konča predaleč od obrambe, nenevarno.
- Pivot naj bi streljal po enostavnem zamahu v vzročenje, ne pa z »bičem«, ko se zamah ne prekine- komolec potuje nazaj, naprej in vratar lažje prečita smer in trenutek strela (Sulič, Lubej…).
- Mlada Zrnečeva je spoznala, da drugače kot v sprintu ne bo nevarna (podobno igra Vranješ), škoda, da ne igra stalno z žogo nad glavo, tako bi še lažje prodirala, podajala dolge žoge in ne bi bila »v faulu«.
- Stara ideja o strelcu na sredini se je pokazala proti Nurnbergu za uspešno, Derepaskova je lažje streljala, Zrnčeva pa prodirala med 1 in 2 ter podajala na LK.
- Kindlova je z nepotrebnim, zamudnim, krožnim zamahovanjem z žogo, prepočasna in večkrat faulirana.
- Napad 6:5 je testa znanja napadanja. Gotovo krilo ne sme ožiti (Kokšarov- Island).
Obramba
- Hiter in nevaren nalet Nurnberga bi Krim lažje prekinjal s cono 5:1, z Bodnievo na sprednjem. Zrnečeva- dirigent mora igrati tudi v obrambi- na drugem, z izpadanjem. Zaradi boljšega vračanja in protinapada.
- Še vedno se uporablja paralelna obrambna preža, v kateri se branilca lažje preigra in je B počasnejši pri izpadanju. Opazujte v kakšni preži je bil branilec, ko je bil preigran!
- Krajni B še kar naprej brezveze zapirajo, krila pa streljajo pod velikim kotom. Velja za vse!
Protinapad
Še vedno nihče nima prepoznavnega sistema skupnega protinapada, da bi ga izpeljali iz vsake osvojene žoge. Pogrešamo diagonalno izbiro podaj s sprejemanjem žoge dveh sprejemalcev, kar je hitrejše kot z enim- glej opis pod Strokovni prispevki. Vsekakor menjavanje igralcev obramba- napad ne prispeva k učinkovitim protinapadom. Kozlina bi bil ravno v protinapadu nezaustavljiv a ne kot pivot (Island).
Vračanje
- Pravočasno vračanje je treba trenirati posebej. Zunanji tečejo za kriloma. Na napadalca, ki se v protinapadu silovito zaleti proti golu, je treba izpadati. Zaustavljanja protinapada s prekrški na sredini igrišča, kjer je veliko prostora, pa vodijo k izključitvam (Čotar).
