Celje: Zagreb 22:25 (21.2.09)
Podoben vtis kot na tekmi z Nemci sem dobil na tekmi z Zagrebom, njihova zmaga ni bila vprašljiva. To so dokazali s svojo igro, v kateri smo videli tudi napade, ko žoge »ni bilo videti«- v sprintu. Ko bi podobno igrali Celjani, bi lahko razbijali 3:2:1 obrambo, ne pa z arhaičnim načinom z dvema pivotoma in podajami dveh zunanjih v mestu! Ko bi podaje bile vsaj točne, dopolnjene s kakšno finto ter odkrivanjem pivotov. Izgleda, da bo Kozlina moral pričeti trenirati za pivota! No, če smo že napadali z dvema pivotoma, bi naj v napadu raje igral Ščurek! Tudi Chambery ni mogel razbiti gibljive 3:2:1 Zagrebove cone z dvema pivotoma. Proti pravim obrambam se uspešno napada predvsem s tremi zunanjimi, z ustvarjanjem viška in občasnimi, v sprintu, prehodi na dva pivota in nevarnim zaletom ostalih dveh zunanjih.
V pripravi napada gledamo dolgočasne podaje v mestu, daleč od obrambe, ki ne služijo ničemer, najmanj pa razbijanju obrambe in pripravi neke kombinacije. Tudi te se izvajajo prepočasi, z netočnimi podajami (Špiler). Edini, ki je igral v sprintu in zato tudi nevarno napadal ter v nekaj minutah dal tri gole, je bil Furlan.
Kljub temu, da je Rezar branil odlično, predvsem drugi polčas je Celjanom omogočil, da so lovili rezultat, niso izvedli niti enega protinapada (skupnega). Očitno ne znajo tega izpeljati, ne vedo, kaj narediti, ko določen igralec dobi žogo, komu jo naj poda in kam naj kdo teče? Niti ena podaja ne sme biti preveč, vse mora biti v maksimalnem sprintu, pivot mora biti čimprej v napadu, podaja se diagonalno in po tem pravilu tudi odkriva. Samo z enim sprejemalcem pa še ta slabo podaja, se to ne da! Brez protinapadov ne moreš premagati kvalitetnejšega nasprotnika. Vratar je bil le glavni del obrambe, namesto, da bi bil tudi bistven člen protinapada.
Kozlina še vedno ostaja in izgleda, da bo tudi ostal, le talent. Naj prične napadati, ne pa se skrivati. V sprintu proti golu, z žogo v zamahu, pripravljeno za strel in podaje petim soigralcem!
