Gledal sem CPL proti Gorenju in celjske dečke 94 proti Radgoni (25.10.2008)
Pri večini igralcev in igralk opažamo pomanjkljivo tehniko podaj. Netočne, težko ulovljive podaje povzročajo izgubljanje žog, počasnejšo igro, težje soigralčevo nadaljevanje aktivnosti, več časa branilcem za prekršek.
Model tehnike napadalcev prinaša uspešnejši napad! Slabši se bodo lažje zoperstavili boljšim, enakovredne pa bodo veliko lažje premagali. Napad z roko gor, v teku, s pravimi podajami, proti slabim ni pomemben. Pomemben bo šele, ko se bo šlo za zmago, posebej v članskem rokometu.
Žal ni nič slišati o uvajanju modela čeprav ima knjigo in DVD cca 40 trenerjev. Tudi dečki 94 CPL, ki sem jih svoj čas uspešno pomagal uvajati v model, spet igrajo, ne vem zakaj, z žogo spodaj.
Doslej sem slišal štiri pomisleke o igranju po modelu, na vse štiri ni težko argumentirano odgovoriti. Eden govori o počasnejšem preigravanju z žogo v NP. Ena na ena se z žogo spodaj redko uspešno preigrava, največkrat se konča s faulom. Z žogo v NP pa lažje pritegnemo dva branilca in žogo oddamo in ustvarjamo višek!, kar je cilj vsakega napadalca. Pajovič ne zna streljati brez krožnega zamaha. Res je, toda strel se prične pravzaprav šele iznad glave naprej, kroženje je priprava na strel. Kroženje z roko je nepotrebna navada.Čudna je utemeljitev dveh predstavnikov FŠ: tehnika je stvar posameznika. Potem je vseeno tudi kako se plava, smuča, servira pri tenisu, meče kopje itd.
Strokovnjaki naj dokažejo, da je vseeno ali igraš z žogo pod popkom ali v zamahu, nad glavo, da poskakuješ ali tečeš, da igraš bočno ali s prsmi proti golu, da podajaš v kolena ali v ramena?!!
Žoga je v napadalni preži »v igri«, saj omogoča takojšen strel ali podajo komurkoli, N se zlahka izmakne branilčevemu objemu. Če nosimo žogo spodaj, jo moramo za strel ali dolgo podajo še dvigniti ter jo vreči, kar branilcu daje dovolj časa za korak, dva. Če ima N roko gor, ima B manj časa- saj se roka za met giblje samo še naprej.
Igra z žogo »spodaj« in podaje izpod zapestja so včasih racionalne, ko je soigralec v priložnosti za strel, sicer pa jih ne dovolimo, tudi v pripravi napada, ker se bodo igralci nanje navadili! Z žogo spodaj lahko podamo od tal pivotu ali prvemu v desno, to branilci vedo in obrambo zlahka zgostijo. Če hočemo streljati, moramo roko še dvigniti, tak strel pa se lažje blokira. Tudi če podajamo hitro a daleč od obrambe, je s tem ne razbijamo, ker se moramo pred branilci ustaviti prej, kot z žogo v NP. Čeprav počasnejše so podaje iz NP, po zaletu do B učinkovitejše, nevarnejše!
Model tehnike napadalcev bo odgovor proti boljšim obrambam! Prej ali slej bodo rokometaši spoznali, da je treba napadalca zaustavljati ob sprejemu žoge. Nanj bodo hitreje in uspešneje startali, ga zaustavljali ali se mu umikali (če bodo zamudili), iz diagonalne preže, s tekalnimi koraki. Sedaj večina uporablja paralelno prežo. Kdor bo napadal s poskoki, z žogo pred telesom, bo večkrat fauliran kot N, ki bo igral tako kot predvideva model- z žogo v NP in v teku. Koristnost igranja v sprintu je proti CPL dokazal Marko Bezjak. Mesto mu je v reprezentanci!
Našteli smo in opisali dvanajst prednosti igranja z žogo nad glavo, v napadalni preži. Že samo to, da ne bo več metanja žoge ob tla, da bo več dolgih podaj, manj prekinitev s prekrški, da bo napad nevarnejši, zadošča za uveljavitev novega načina igranja. Ključno za tako igranje, namesto igranja z žogo pred telesom, je lovljenje takoj «gor«!, da je žoga v igri vse tri korake in sekunde!
Slovenija ima malo izbiro igralcev zato je nujna čimboljša stroka, da bo iz igralcev, ki jih imamo, vzgajala vrhunske! Nova spoznanja o igri rokometa v vseh njegovih fazah so lahko jeziček na tehtnici kvalitete. To so n.pr. poznavanje podrobnosti izvajanja rokometnih elementov, nov Model tehnike napadalcev, nekatere ideje o hitrejši igri v protinapadu ter učinkovitejši igri v obrambi. Z njimi bi lahko zmagovali in vzgajali več kvalitetnih igralcev in zlasti igralk.
