Tone Goršič, 17.9.2010
Kaj je novega v modelu tehnike igranja?
- Škofja loka: Velenje- moški- 15.9.
Zelo hiter rokomet, bravo. Z hitrim centrom in s solo protinapadi po sredini, ki silijo tudi v hitro, pravočasno vračanje, brez menjav obramba- napad. Izvajalec naj bi center izvajal v bočnem položaju, lažje bo žogo sprejel, našel črto in podal (desnemu zunanjemu). Sledijo naj diagonalne podaje- napadalci imajo boljši pregled, lažje je točno podajati in žogo loviti, vratar se mora gibati sem in tja, realizacija bo boljša. Protinapad s podajami namesto vodenja žoge je hitrejši in, proti vrhunskim ekipam, uspešnejši. Seveda so potrebne točne, dolge podaje, v sprintu, ki so za nekatere problem!
Kljub vse več napadanja v sprintu, predvsem v zaključku kombinacij, še vedno vidimo nepotrebne poskoke, menjalne korake, ki napadalca samo zadržujejo. Tecimo, z dolgimi koraki!
Za lovljenje in metanje potrebujemo samo dva zamaha, nazaj- lovljenje in naprej- podaja, strel, ne pa več gibov z žogo. Tudi točnim podajam, soigralcu v rame, igralci posvečajo premalo pozornosti.
- Iva, Nives, Ines, Pia- na treningih nove tehnike
Dobivamo se 3-4 krat mesečno, po eno uro, v manjši telovadnici. Rezultati dela se naj bi videli na tekmah. Težko. Take vadbe je premalo, sestaviti je treba ustrezne vaje in hoteti, razmišljati, ponavljati na klubskih treningih.
Največ težav je z igranjem brez metanja žoge ob tla, ki naj bi ga prinesel nov način tehnike igranja. Klub temu, da žogo lovi takoj gor, nad glavo in sprejemajo na desni- za tri korake, l-d-l, pa se še kar nepotrebno žogo meče ob tla, saj se naredi vsega skupaj tri korake. Kaj bi pomagalo? Predvsem sprejem žoge v gibanju, v teku; pregled nad igro, pred in med gibanjem z žogo; roka stalno pripravljena za strel ali dolgo podajo, ne povešena proti tlom, tudi med preigravanjem ne. Lahko podamo tudi v skoku, po tem še vedno lahko žogo vržemo ob tla. Trenerji naj ne zahtevajo igro brez metanja ob tla, bolje bo zahtevati lovljenje gor oziroma vse kar smo našteli.
Posebno pozornost posvečamo sprejemu žoge v sprintu, brez zastoja!, kar je pogosta napaka tudi pri vrhunskih. Timing za pravočasni, ne prezgodnji, zalet vadimo posebej.
Lovljenje žoge z dlanmi »za žogo«, s palcema pod ostrim kotom, daje odprto dlan pred metom, ki je pogoj za točne, ostre podaje, ko prsti zdrsnejo pod žogo, jo oplazijo in se vrti nazaj. Tiščimo zapestje naprej, do konca, za žogo. S tako podano, ostro žogo, se da igrati!
prve ure žogo mečejo in si tudi v igri podajajo z obema rokama nad glavo! Tako se otroci hitreje naučijo pravilno podajati in streljati. Kasneje, po zamahu v vzročenje, sunkovitem dvigu žoge z obema rokama nad glavo, levo roko odmaknejo a šele nad glavo in mečejo z eno roko, tako kot so prej z obema. Pred metom se malo odsukajo, obrnejo v desno in s tem postavijo roko v položaj za met.
Tudi po metu žoge ob tla oziroma vodenju naj žogo takoj dvignejo z obema rokama nad glavo sicer bomo priča raznim zamahom, nič kaj podobnim rokometnim, poševno nazaj, navzgor. Tako imajo žogo nad glavo vse tri korake!
Če vas kaj zanima, ste za sodelovanje, rabite pomoč, pišite, pokličite.
Lep pozdrav, Tone
