Nova opažanja v tehniki in metodiki- oktober 2008
(NP- napadalna preža)
Napad
- z modelom tehnike uvajamo »novo igro« brez metanja žoge ob tla!, vrhunski igrajo tako, da žogo takoj vržejo ob tla, da imajo še tri korake a jih zato velikokrat faulirajo, so počasnejši, podajajo samo izpod zapestja, sosedu,
- napadalec bi moral biti vsak trenutek sposoben podati vsakemu ali streljati, z žogo spodaj, tudi pri križanju to gotovo ni, obramba se ta čas uredi ali počiva,
- opažamo, da se igralci ne znajo zaleteti ali se zaletijo z enim vodenjem in »padajo« branilcem v roke,
- v napadu je treba takoj pričeti z zaletom, ne podajati okoli cone, v mestu. Čeprav so podaje hitre, z njimi obrambe ne razbijamo. Namesto podaj v mestu se zaletimo s počasnejšimi, tekalnimi koraki, do branilcev, s pogledom proti golu in po napadalnem prostoru. Tako se navajamo na zalet. Sledi zalet z žogo v zamahu, v sprintu, z odsukom med drugim korakom ter strelom ali podajo,
- več se naj uporablja podaja v skoku a ne po zaletu proti soigralcu!
- na žogo čakati v skipu; tudi prvi korak naj bo dolg; ne se zaleteti hkrati z soigralcem, nekoliko kasneje, ko vas pogleda; žogo sprejmimo na istem mestu a v sprintu; oceniti je treba, kje bi se naj žogo, za prodor ali strel od daleč, sprejelo,
- pri oceni trenutka zaleta- timingu je treba upoštevati, da lahko med 6m dolgim letom žoge naredimo dva koraka!
- tudi preigrava se naj s tekalnimi koraki, ne s poskoki. Ko B izpade na napadalca, ga mora ta v teku preigrati zato naj pri vadbi pri izpadanju nekoliko zamudi,
- da bi ostali v čelnem položaju naj bo prvi, lažni korak, kratek, drugi, mimo B pa dolg in hiter (Balič). Če je potrebno, naj bo drugi korak usmerjen v stran, izven branilčevih rok,
- nekateri imajo roko pri preigravanju v desno prenizko in jih B ovirajo, ne morejo podati. N naj žogo nosijo v polvisoki NP (90*), za strel ali dolgo podajo jo še ustrezno dvignejo,
- pri preigravanju v levo ostanimo odsukani za strel ali podajo v desno,
- zunanjim priporočamo tudi strel v skoku, z odkorakom v levo, ki poveča lok telesa, poviša rame in daje »verigo« pri metu,
- nekateri sicer vedo kam in kako soigralcu a tega ne znajo, spodnje podaje izpod zapestja niso tako točne kot iz NP!
Metodika
- zalet v sprintu in strel najprej vaditi po eni podaji: LK-L:1-2, DK-D:5-6; L-S, D-S; S-L,S-D;
- nato zalet in strel po dveh podajah LK-L-S, DK-D-S; S-L.LK,S-D-DK; L-S-D, D-S-L;
- ter po treh podajah LK-L-S-D, DK-D-S-L;
- pri dveh in treh podajah lahko za prepričljivost zaleta pri vsakem podajalcu zakličemo »šut«- za strel namesto podaje,
- če DZ ni levičar naj podaja v skoku ali prehaja na 2. pivota ali menja mesto z dolgim križanjem,
- pred vajo ne dajajmo tehničnih napotkov, da bomo najprej videli koliko so neko tehniko osvojili!
Odgovori nekaterim pomislekom o modelu tehnike:
Z štirimi značilnostmi modela uvajamo »nov« rokomet, ki pa ga nekateri ne sprejemajo oziroma se ne poglobijo vanj, ga odklanjajo z poenostavljenimi razlogi. Ne da se jim ukvarjati z njim ali se nočejo, ne znajo. Zasledili smo celo pisanje, da je model primeren za otroke (res je) a kvari tehniko starejših!? ki naj bo plod individualnosti igralca.
Igralci oziroma ekipe, ki se ne znajo z žogo v NP, v sprintu, zaleteti proti golu, do branilcev, ne znajo napadati po modelu
tehnike. To se posebej dobro vidi pri napadu z enim več, 6:5!!
Vsi napadalci, zlasti zunanji morajo biti zaporedoma nevarni- za strel od daleč ali prodor. To bodo le, če se bodo zaleteli z
žogo v zamahu, v sprintu proti golu. Zalet samo srednjega je premalo, pri Kozlini smo opazili, da se zaleti le kadar mu
pripravljajo priložnost za strel.
V odgovor nekaterim pomislekom, ki sem jih slišal, naj poudarim, da je žogo sicer treba loviti takoj gor a, če situacija narekuje takojšnjo, kratko podajo tega ni treba. V NP žogo N takoj postavi, ko ne ve, kaj naj bi v naslednjem trenutku storil. Iz NP pa bo lahko takoj streljal ali izbral podajo enemu od petih soigralcev. Tudi preigraval bo lahko, saj je glavno, da nase pritegne dva B in poda prostemu soigralcu, kar bo iz NP veliko lažje, kot z žogo pred telesom. Če pa se prikaže lepa priložnost za uspešno preigravanje (1:1) pa naj igralec preigrava kot mu ustreza.
Študent rokometa FŠ piše, da delu ramena, komolca in zapestja ne bo posvečal pozornosti!, da naj vsak meče po svoje (tenisači ne servirajo »po svoje«)!. Pravi tudi, da se z žogo v vzročenju ne more streljati z desne noge. Iz NP se lahko meče tudi z bičem- komolec se potisne nazaj in poveča pot zamaha naprej, tako lahko streljamo tudi z desne noge. Tudi trditev, da naj bo dlan povešena namesto odprta, ne drži, ker se z vso močjo meče, ko dlan oziroma roka potuje naprej, vse ostalo, krožni zamahi ipd., tudi povešena dlan, so priprava meta, ki se pravzaprav prične iz najvišje točke zamaha naprej. Pomislite kako se mečeta kopje ali disk.
Po našem modelu v določenih trenutkih igra večina vrhunskih igralcev, to smo prikazali tudi na DVD (Loevgren). Strokovnjaki naj ta model tehtno ovržejo in postavijo svojega, ga utemeljijo in dajo v razpravo, ne pa ga zavračajo z neutemeljenimi pomisleki.
