Tone Goršič, februar 2009
NOV MODEL TEHNIKE NAPADALCEV V ROKOMETUDopolnitve knjižici '07 in DVD '08
Novi predgovor
Po dveh letih oziroma po letošnjem svetovnem prvenstvu je začetek predgovora lahko še vedno enak, igra se še vedno enako. Res je, da v igri svetovnih asov prednosti, ki jih prinaša nov model, ne pogrešamo toliko, te se bolj vidijo pri slabših igralcih in pri ženskah, vseeno pa smo lahko prepričani, zakaj ne bi bili, da bi tudi igra vrhunskih v napadalni preži in v teku bila učinkovitejša. Žoge ne bi toliko metali ob tla, z njo poskakovali, manj bi bilo prekinitev zaradi prekrškov, netočnih podaj, bila bi hitrejša. Vrhunski s telesnimi in tehničnimi sposobnostmi mnoge teh pomanjkljivosti skrijejo, sicer pa tudi njihovi nasprotniki igrajo enako pa nihče ni v prednosti. Bili bi, če bi igrali po novem modelu…!
Klub temu se rokomet vse bolj igra tako, kot Model predvideva vendar bolj kot plod inventivnosti igralcev, kot napotkov strokovnjakov. Lani smo v Celju opazovali Šveda Loevgrena (Kiel) kako igra »z žogo nad glavo« (na DVD to odlično demonstrira). Bil je proglašen za najboljšega igralca finala EHF pokala. Večina pa igra po svoje a izpopolnjeno, spretno, n.pr. Balič igra z »nizko roko« a hitro podaja levo, desno in uspešno preigrava. Sicer pa na slabe podaje nima nihče pripomb- igralci so se jih navadili loviti, nihče tudi ne vprašuje, zakaj krila ne dobijo žog, zakaj branilci s prekrški zaustavljajo napadalce, zakaj se podaje prestrezajo ali žoge letijo preko gola…
V sodobnem rokometu se napada tako, da se po nekaj nenevarnih podajah »okoli«, izvede naučeno kombinacijo. Če bi bila pred tem obramba vsaj malo razbita, bi kombinacije lažje uspele. Že v tej fazi bi se lahko z zaletom v teku, proti golu, »ogrevali« in cono, vsaj delno, razmajali. Če se s kombinacijo ne uspe, se do priložnosti za strel skuša priti individualnimi akcijami, ki uspevajo predvsem zaradi branjenja v paralelni preži. Ko bodo B (branilci) uporabljali diagonalno s tekalnimi koraki, bodo napade večkrat prekinjali in N (napadalci) bodo prisiljeni napadati tako kot predvideva model. Sedaj N brez težav preigra B, pritegne nase še enega B in višek je tu. Ali, strelec se zaleti proti golu in strelja, ker ga B čaka v paralelni preži in zamudi z izpadanjem! No, akcije so velikokrat neuspešne tudi zaradi pomanjkljive tehnike, zlasti podaj!
Nov model smo opisali v knjižici (07) in ga prikazali na DVD (08). V nadaljevanju so predvsem ugotovitve, do katerih sem prišel v zadnjih dveh letih, predvsem z gledanjem raznih tekem ter pri delu z mladimi Pio, Žanom in Suljom. Dva ali trikrat sem vadil tudi s Celjani, Kozlino, Gorenškom, Furlanom in Terzičem. Bili so prizadevni, novosti so uspešno izvajali, kljub svojim igralnim navadam, igranja »po novem« bi se hitro naučili. Kozlina bi s takim načinom igranja postal vrhunski. Izrazili so celo željo po posebni vadbi tehnike a jim klub tega ni dovolil…ne vedo, da to področje zahteva posebnega strokovnjaka, še zlasti, če gre za njegove lastne zamisli!
V zadnjih dveh letih je knjižico in DVD prejelo kar precej trenerjev in igralcev. Vesel sem bil tudi naročil DVDja nekaj hrvaških trenerjev, pri njih je bilo vedno prijetno predavati, rokomet jih zanima. Poslal sem ga tudi v Italijo, švedska zveza pa me je, ob posredovanju »našega« trenerja Sanjina, povabila predavati o tehniki napadalcev. Tudi ZRTS mi je lani, na seminarju, za prikaz »prekretnice v rokometu«, namenila urico …Naši vodilni strokovnjaki pa, vsaj zaenkrat, ne kažejo kakega zanimanja za novosti, morda je v rokometu že vse znano.
O pomenu tehnike v rokometu
Nekateri trenerji pravijo, da je rokovanje z žogo stvar posameznika, njegovih telesnih in duševnih značilnosti in sposobnosti. Je to bežanje pred reševanjem problema ali neznanje? Mar je vseeno kako se žogo lovi, drži, nosi, se giblje z njo, strelja in podaja! Individualen je stil sicer pa se ve kako se hitro teče, daleč in točno meče, visoko skače. Kegljajo, balinajo, teniško žogico udarjajo ali kopje mečejo vsi zelo podobno, v vseh športih je tehnika dorečena do podrobnosti. Zakaj tudi rokomet ne bi imel najboljšega načina lovljenja, nošenja, metanja žoge itd..
A tu je še taktika tehnike! Če je tehnika način izvajanja ta-te elementov, ki vpliva na hitrost, moč, koordinacijo, preciznost in vzdržljivost izvajanja rokometnih elementov, poznamo, zlasti v športnih igrah, tudi taktiko tehnike, ki pomeni način izvajanja elementov prilagojen zahtevam igre, njenim taktičnim ciljem, principom in pravilom. N.pr. podati je treba tako, da bo soigralec uspešno napadal naprej; žogo nosimo tako, da nas B ne more ovirati ipd.
Od tehnike (mislimo tudi na taktiko tehnike) so tudi v rokometu, bolj kot si morda mislimo, odvisni rezultati. Strel v vratnico ali podaja v koleno, lahko odneseta zmago…Oboje je odvisno predvsem od tehnike.
Brez napredovanja v tehniki, ne bo boljšega rokometa, to je velika »rezerva«! Premalo je trenerjev- učiteljev igranja. V Sloveniji so trenerji mladih pred težko nalogo, iz malega števila igralcev vzgajati igralce »za Evropo«. Trenerji članskih ekip pa o tehniki ne razmišljajo dosti, čeprav se igralci lahko učijo vso kariero in mnogi trenirajo tudi dvakrat dnevno! No, lažje je vpiti na igralce in zahtevati naj grizejo, pustijo srce na igrišču ali igrajo »do gola«.
Kako naj bi igrali po novem- kakšne spremembe prinaša nov model
Model tehnike ima štiri osnovna pravila in v skladu z njimi opredeljeno izvedbo taktično tehničnih elementov. Ti se sicer tudi na sedanji način uspešno izvajajo- vrhunski igralci pomanjkljivo tehniko nadomestijo s hitrostjo, močjo in ustvarjalnostjo toda prepričani smo, da bi po novem igrali še hitreje, bolj racionalno, ustvarjalno, z manj napakami.
Nov model je opredelil tehniko, ki bo prispevala k poenostavitvi igranja in najbolj ustrezala taktičnim principom in ciljem napadanja. Model ni plod domišljije, vse zamisli so logične: v teku se igra hitreje kot s poskoki; z žogo nad ramenom lahko streljaš in podaš petim, z žogo spodaj pa samo dvema; čelno obrnjen proti golu imaš pregled nad celim igriščem, bočno pa samo nad polovico; če podajaš v rame, soigralec lahko takoj strelja ali poda komurkoli, izpred kolena mora žogo še dvigniti in priložnost gre po vodi; podaja z lovljenjem nazaj- naprej je hitrejša kot s kroženjem z žogo…! Vidimo, da tehnika ne more biti individualna stvar igralcev. Zasledili smo tudi mnenje, da je model primeren za otroke, res je a da kvari tehniko starejših ?! Ne, ravno nasprotno.
Model lahko »preverjamo« tudi ob gledanju raznih tekem. Ko opazujete igro si predstavljajte, da igralec lovi žogo gor, nad rame. ..takoj bi bil pripravljen za strel ali podajo komurkoli, branilec bi ga sicer skušal ovirati a bi vzročeno roko težko zgrabil, težje kot, če bi žogo nosil v priročenju…Glejte igralce, ko poskakujejo in si predstavljajte kako bi bilo, če bi tekli !?
Tehnika po modelu je osnova igranju, so pa tudi igralne situacije, ko je vse jasno in je vseeno, kako se kaj izvaja. Žoge n.pr. ni treba dvigovati v NP, če situacija narekuje takojšnjo, kratko podajo. Toda zlasti v začetku, ko model uvajamo, igralcev ne obremenjujmo z odločitvami ali naj n.pr. žogo »lovijo gor« ali ne, ali naj žogo mečejo ali suvajo. Do tega bodo že prišli, pomembno je, da se žogo navadijo loviti »gor« in igrati v NP in z žogo teči.
Ni nujno, da vsi napadalci igrajo po modelu a zunanji morajo kontinuirano nevarno napadati, zapored skušati streljati od daleč ali s črte ter podajati najbolje postavljenemu igralcu. Le tako bodo obrambo razbijali. Zalet samo srednjega bo premalo, čeprav bi predvsem on moral igrati po modelu in ne le prodirati in podajati sosedu.
Zalet proti golu, kot osnovni element napada, naj bi N izvajal vsakič, ne samo, ko se zaleti za strel. Zaleti se naj v sprintu, z žogo v zamahu, pripravljen na vse aktivnosti- različne strele, podaje petim, prodore, preigravanja, varanja, izmikanja prekršku B. Vsega tega ne more izvajati, če se zaleti z žogo pred telesom, z bočnimi koraki ali z metanjem žoge ob tla in raznimi poskoki ter podaja sosedom izpod zapestja, tudi netočno, tvegano...!
Igralci, ki si v enem napadu, z igralcem več (6:5), znajo ustvariti priliko za strel s 6m, znajo napadati po modelu!
Kaj lahko od modela pričakujemo
Predvsem manj napak, netočnih in prestreženih podaj, skratka nevarnejši napad. Običajno zmaga tisti, ki dela manj napak! V tehnične napake ne štejmo samo statistično izgubljene žoge, napake so tudi nenevarni zaleti, podaje »v kolena«, neaktivnemu ali pokritemu soigralcu, prekinitve zaradi prekrškov, streli v vratnico itd.
Z osvojitvijo modela tehnike in podrobnosti v izvajanju elementov smo dobili »rokometno šolo« po vzoru na »šole« v ostalih športih. Vemo kako učiti začetnike in kako model skušati vpeljevati tudi pri ostalih kategorijah, vsaj do kadetov, pri starejših pa seveda le, če bodo trener in igralci to znali in hoteli.
V odgovor nekaterim pomislekom
Bodoči trener piše, da delu ramena, komolca in zapestja ne bo posvečal pozornosti!, da naj vsak meče po svoje. Mar tenisači servirajo »po svoje«? Pravi tudi, da se z žogo v vzročenju ne more streljati z desne noge? Pomagamo si z bičem- potiskom komolca nazaj in malo gor, povečala se bo pot in silina zamaha. Tudi trditev, da naj bo dlan povešena namesto odprta, ne drži, ker se z vso močjo meče, ko dlan oziroma roka potuje naprej, vse ostali gibi, krožni zamahi ipd., tudi povešena dlan, so priprava meta, ki se pravzaprav prične iz najvišje točke zamaha naprej. Pomislite kako mečemo kopje ali disk.
Kdor ima o modelu pomisleke, naj navede tehtne razloge zanje, prispeval bo k oblikovanju modela.
Ob modelu bo več igralcev postalo vrhunskih!
Že od nekdaj so bili eni od drugih boljši predvsem v tehniki. Škoda, da Celjani nekoč niso sloveli tudi po telesnih karakteristikah. Predlagani način igranja bi bil velika prednost našega rokometa! Z novim modelom bi se slovenski klubi in igralci kvalitetno dvignili, imeli bi prednost pred ostalimi in z njim kompenzirali malo število igralcev! Iz obstoječih, perspektivnih, bi naredili vrhunske. Ekipa, ki bo prej pričela igrati po modelu, bo gotovo v prednosti!
Štiri značilnosti tehnike in taktike tehnike napadalcev
(V nadaljevanju opisujemo nova opažanja in zamisli v zadnjih dveh letih)
1- Igrati v napadalni preži (NP), z žogo nad glavo,
2- igrati s tekalnimi koraki,
3- igrati čelno obrnjeni proti golu,
4- s podajami v višini ramen.
- Igranje z žogo nad glavo in trinajst razlogov zanj!
Dvanajstim razlogom smo dodali še enega: v napadalni preži je veliko več možnosti varanja z žogo. Podajo lahko nakažemo petim soigralcem, ne samo dvema in tudi podamo vsem petim. Lažne podaje se premalo uporabljajo čeprav ni treba veliko, le z ramenom podajo nakazati in pogledati v isto smer.
Ključno za uspešno igranje po novem je, žogo sprejeti takoj »gor«! v NP. Bodimo pozorni in preverjajmo ali gre pri lovljenju res za neprekinjen zamah nazaj?! Tudi vrhunski imajo težave s tem. Lovljenje takoj »gor« opažamo le tu in tam pa še to v fazi priprave napada, pri podajah v mestu, »okoli« obrambe. Če želimo vpeljati igranje po modelu, se moramo te veščine lotiti najprej! Če žogo lovimo na prsi in šele kasneje zamahnemo nazaj- naprej, vmes naredimo korak, dva in smo žogo prisiljeni vreči ob tla! Ob tla bomo žogo vrgli le, ko bo res potrebno. Seveda bo za igranje s tremi koraki potreben tudi pregled nad igro pa nekaj uigranosti, plod situacijske vadbe!
Tudi začetniki naj žoge ne lovijo na prsi, z obema rokama jo naj prenesejo nad glavo, mečejo pa z eno roko.
- Napadalci naj igrajo čelno, s prsmi, obrnjeni proti golu, nevarnejši bodo
Če bo N proti golu tekel, bo gotovo čelno obrnjen proti golu, ena značilnost modela pogojuje drugo in obratno. V čelnem položaju bo uspešneje podajal in prodiral v obe strani ter streljal na različne načine. Tako igra Narcisse in še kdo (glej prikaz Špilerja na DVD). Nekateri proti golu prodirajo bočno in zato težje pridejo do strela (Duvnjak).
Tudi pri preigravanju ostanimo v čelnem položaju. Prvi, lažni, korak naj bo kratek, sicer se bomo, da bi branilca obšli, morali obrniti v bočni položaj. Pri drugem koraku, v novo smer, naj stopalo ostane obrnjeno proti golu.
Pri gibanju okoli cone mnogi za čelni položaj uporabljajo križne korake, z eno nogo spredaj, drugo zadaj.
- Hitreje in uspešneje igramo v teku, v sprintu
Zakaj napadalci tečejo, sprintajo, samo, ko se zaletijo za strel od daleč ali s črte? Branilci bi se veliko težje branili. Krilo, ko z žogo steče okoli cone, naj ne poskakuje, branilci ga lažje ovirajo.
Posebej je treba vaditi zalet v sprintu proti golu, zaustavljanje v čelnem položaju in podajo samo z odsukom trupa, brez obračanja nog v smer podaje. Pri treh korakih zaleta se na drugi korak odsukajmo in zamahnemo.
Za »vadbo« zaleta v teku bi lahko izrabili fazo neaktivne priprave napada, namesto podajanja »okoli«, 12m od gola. Hkrati bi obrambo, vsaj delno, razbijali, si olajšali izvedbo kombinacije.
- Stalna pot žoge med napadalci v višini ramen je znak vrhunske tehnike
Slabe podaje so ena največjih slabosti sodobnega rokometa, v njih so velike rezerve. Prevečkrat se podaja, kakor se komu zljubi a od vsake podaje je odvisna soigralčeva nadaljnja aktivnost, podaje jo narekujejo in usmerjajo.
Igralci naj pri vadbi pri vsaki podaji pomislijo kako in kam bodo soigralcu podali! Za lažje lovljenje morajo prsti zdrsniti pod žogo, da se vrti nazaj, za lažje igranje pa se mora podati v višino ramen! Tudi po vsakem metu ob tla, žogo takoj!, po najkrajši poti, dvignimo v vzročenje, da bomo lahko streljali ali jo pri podajah metali ne pa suvali. Tako bo manj podaj prestreženih!
Podaj v skoku je vse več, napad je nevarnejši. Za igranje po modelu, brez metanja žoge ob tla, zadoščajo trije koraki, s podajo v skoku si zalet še podaljšamo in na daleč lažje podajamo.
Dopolnitve k opisu taktično tehničnih elementov v napadu
Vsi elementi se naj izvajajo v skladu z štirimi značilnostmi modela!
Gibanje in postavljanje brez žoge pred in po podaji
Zaradi »čelnega« napadanja mora N biti tudi pred sprejemom žoge v bokih obrnjen proti golu, ne proti podajalcu.
Prezgodnji zalet in sprejem žoge v mestu, blizu B je problem tudi vrhunskih igralcev! Če se hočemo pravočasno a hitro zaleteti, moramo biti na to pripravljeni, skipati v mestu. Zaleteti se moramo šele na »podajalčev pogled«, ne prej. Med našim zaletom bo žoga še letela po zraku, med letom žoge dolgim cca 6m naredimo dva koraka.
N bo B po podaji presenetil z nadaljevanjem zaleta naprej, ob črto, saj N po podaji običajno širi ali oži.
Vse bolj pomembno je pravočasno vračanje v obrambo, napadalcev, ki niso sodelovali v zaključku akcije.
Lovljenje in držanje žoge
Povezovanje lovljenja z zamahom dela težave tudi vrhunskim, zato veliko vadimo lovljenje kratkih podaj v steno. Podajamo (oplazenje) in lovimo samo s sproščenimi zapestji, v višini ramen, naprej in vstran, z odsukom trupa.
Pri lovljenju z desne strani žoge ne pritegujemo predse, zadržimo jo v NP. Tako lovljenje naj uporablja tudi krilo, takoj bo v akciji, zunanjemu pa ne bo podajal s spodnjo podajo.
Posebej pazimo, da pri lovljenju dlani ne postavljamo preveč pred žogo. Tako bo dlan pred metom zaprta, obrnjena navzdol, prsti bodo pri podajah težje zdrsnili pod žogo, pri strelih pa je ne bodo poklopili.
Nošenje žoge v napadalni preži
Med napadalčevo aktivnostjo žogo pogosto vidimo v povešeni podlakti in dlani. To ni »po modelu«, sledila bo podaja s suvanjem, za strel ali dolgo podajo pa ponovni dvig žoge. Roka naj bo v NP, z žogo na odprti dlani, tudi pri kratkih podajah med »križanjem«, spodnja podaja bi bila sicer nekoliko varnejša a žoga bi bila »izven igre«.
Zamah nazaj pri strelih in podajah
Za podaje ali strele naj bi bil zamahi nazaj praviloma enaki. Za pravilna štejemo čelnega in poševnega. Za učenje metanja uporabljajmo čelnega, z obema rokama naravnost v vzročenje, nad glavo. Metalne roke se, za pravilno verigo rame-komolec-zapestje, ne sme pokrčiti.
Za kratke podaje je dovolj dlan, hkrati z lovljenjem, čimbolj odpreti ter, dolžini podaje ustrezno, podlaket dvigniti, vsaj do ramen, sledi iztegnitev roke v smeri podaje. Komolca pri zamahu nazaj ne krčiti več kot 90º.
Lovljenje in dolgi zamah nazaj sočasno spremlja odsuk trupa in že je roka, brez zvijanja in mahanja, pripravljena za met! Nobenih nepotrebnih gibov! Pri zamahu nazaj žoga ves čas prehiteva komolec.
Zamah naprej pri strelih in podajah
Pri podajah v levo se najprej obrnemo v bokih, pogledamo, če je soigralec prost in šele nato podamo.
Točna, dolga podaja, z verigo rame-komolec-zapestje pride prav tudi pri dolgih podajah v protinapadu!
Pozor, zlasti dekleta »telefonirajo«, gledajo v smeri podaje. Pivota vidimo s »perifernim« pogledom, pri dolgih podajah pa v smeri podaje pogledamo šele zadnji trenutek.
Streli
V igri po modelu se veliko strelja po zaletu z žogo v NP, brez povezave zamaha nazaj- naprej. Iz NP se lahko strelja nenadoma in nas B težje blokira, sploh, če si pomagamo z »bičem«, dvigom komolca (toda tako ne podajati!). Če pa je priložnost za strel jasna vnaprej, pred zaletom, lahko zamahnemo po svoje. Iz NP strelja tudi Loevgren (glej DVD). Seveda je treba strele po zaletu v NP vaditi posebej!
Če je rame pred metom visoko in roka ni pokrčena, je razlika v moči in preciznosti strelov in podaj kar velika.
»Zicerje«, sploh tiste v protinapadu, bi morali trenirati posebej, saj jih vratarji branijo vse preveč. Takoj po zadnjem odboju od tal žogo visoko dvignimo v zamah, da nas bo vratar težje »prečital« in se vključil »v zamah«.
Zalet v napadalni preži
Za napadalčevo aktivnost so največkrat dovolj trije tekalni koraki. Hitrejši bo od branilcev, hitrejši kot, če bi se zaletel s prisunskimi koraki ali z metanjem žoge ob tla. Še enkrat, ne startati prezgodaj in se gibati proti golu že med soigralčevim zaletom! Startajmo šele »na pogled«! Pred sprejemom žoge naredimo dva hitra koraka, d-l.
Trije koraki zaleta z žogo, tudi prvi, naj bodo dolgi. Med drugim korakom se odsučemo v bokih, pripravimo za met. Da bomo nevarni, se naj zalet konča tik pred B. Z roko v NP to lahko naredimo, z žogo spodaj pa ne!
Da bi dobili občutek, kaj pomeni zaleteti se v sprintu, poskusite, z žogo v NP, čimhitreje preteči cca 5m. Seveda bo treba za vsak zalet v sprintu obilo vzdržljivosti in menjavanja igralcev.
Vaja za prepričljiv zalet: trener med drugim korakom zaleta vzklikne »šut« in N mora streljati, če je tiho, N poda.
Prodor mimo branilca
Tudi za prodor je potrebna hitrost in hrabrost. Ob sprejemu žoge silovito sunimo gor, v visoko vzročenje, izven branilčevih rok. Tako bomo tudi lažje streljali, saj za poševni zamah nazaj, navzgor ne bo prostora in časa!
Pri prodorih v levo bodimo odsukani v desno, da ne izgubimo pregleda, da streljamo ali podamo tudi v desno.
Preigravanje
Tudi preigravamo v NP, morda ne bomo prišli do strela, ali pač, pod prekrškom, vsekakor pa bomo pritegnili dva B in podali prostemu soigralcu, veliko lažje, kot z žogo pred telesom.
Tudi med preigravanjem žoga nosimo v NP, ne roke povesiti, jo omejiti na kratke podaje in nastavljati prekrškom B. Če N znajo ocenjevati situacije (1N:1B) potem lahko preigravajo tudi z žogo spodaj, v eni ali obeh rokah.
Prvi, lažni korak, naj bo kratek, drugi in tretji korak po spremembi smeri pa še posebej hitra (Balič). N bo ušel branilčevemu prekršku. Posebno pozornost je treba posvetiti prepričljivi spremembi smeri.
Z žogo v obeh rokah, pred pasom je N »širši« in B mu lažje nastavi prebijanje, kot, če žogo nosi v vzročenju.
Nekaj nasvetov za vadbo
Tudi mladi že veliko vadijo, nekateri vsak dan. Na vsakem treningu se naj česa naučijo ali odpravljajo napake. Je res tako? Na treningih jih vzpodbujajmo k napredku v tehniki- k hitrejši igri, »brez faula«, metanja žoge ob tla, z vse bolj točnimi podajami. Kontinuirano nevarno napadanje vzpodbujajmo z štetjem zaporedno nevarnih zaletov.
Od mladih je treba igro po modelu enostavno zahtevati in vaditi, pri starejših pa bo za spremembo načina igranja nujna tudi razlaga ter miselno sodelovanje in hotenje igralcev. Igrati z žogo nad ramenom in v teku ni posebna tehnična zahteva, trener mora prednosti takega igranja znati predstaviti, dokazati in vztrajati. Igralci poreko: »tudi vrhunski krožijo z žogo, jo mečejo ob tla, poskakujejo. Tudi oni so lahko še boljši«, jim odgovorimo.
Učinkovita metoda za uvajanje modela je »dosojanje prekrškov« v igri, n.pr. prezgodnji zalet ali lovljenje dol, na prsi. Zahtevajmo lovljenje gor, ne pa igranje brez vodenja. Če bomo lovili »gor«, žoge ne bomo vodili!
Vsak igralec ima eno, dve večji pomanjkljivosti predvsem pri strelih in podajah, opazujmo jih tudi pri ostalih elementih. Napake skušajmo odpraviti ali vsaj zmanjšati saj lahko odločilno vplivajo na igralčevo kvaliteto! Proces učenja in odpravljanja napak poteka od predvaj do vse težjih, situacijskih vaj, izsekov iz igre, tudi igranje po modelu bo pomagalo boljši tehniki. Za uspešno odpravljanje napak je nujen individualni trening, da bo situacijski, morajo sodelovati vsaj trije, podajalec, strelec in soigralec, kmalu pa naj sodeluje vsaj en B. Na individualnem treningu se igralcem lažje posvetimo in število ponavljanj je bistveno večje!
Če hočemo videti napredek, igralcem pred vajo ne razlagajmo na kaj naj pazijo, bomo videli kaj že znajo.
Ko igralci nekaj znajo, naj vaje izvajajo z vse večjo hitrostjo, zlasti dekleta vaje rade izvajajo počasi.
Postopnost vsebin in vaj ter njihova logična povezanost na enem in več treningih je posebna kvaliteta trenažnega procesa! V ta namen smo pripravili Letni program taktično tehnične priprave s 15 sklopi vaj napada, protinapada, obrambe in vračanja.
Mnogo uspehov v rokometu, naj postane ena najlepših iger na svetu!
