Članek objavljen v Ekipi, 13.12.2006
Flensburg : Celje 10:10!?
Vsi so govorili, da vodstvo +10 ne pomeni veliko, da je treba začeti z ničle in iti na zmago. V Celju je bila dosežena z borbeno, huronsko, brezkomopromisno igro, polno odločnih protinapadov in tveganih strelov, s standardno obrambo 5:1. Flensburg je deloval, konfuzno, preplašeno, nesamozavestno. Na povratni tekmi je bilo vse obratno!
Tisti ki igrajo dobro samo takrat, ko nimajo kaj izgubiti, niso vrhunski. V tem sta oba nasprotnika bila »enaka«, tudi Flensburg je bil motiviran z »nimamo kaj izgubiti«. Prednost Celjanov je bila v vročem terenu in sodnikih, v celoti bi zmagali, če bi bili od Flensburga boljši, pa imajo žal v svoji igri preveč pomanjkljivosti…?
Obramba se je spremenila v kritje Lackoviča. Prvič smo igrali obrambo 5+1, ki se igra precej drugače kot 5:1 (srednji izpada), v njej je bilo več prostora za tvegano igro Flensburga. Domači niso prijeli Harboka ali kaj podobnega, le čvrsteje so odigrali svojo 6:0. Potem smo šli na 6:0 zato, da se je žoge lačni Lackovič lahko razigral? Blokirati se strelcev v skoku ne da! Svojo 5:1 smo začeli igrati, ko je bilo prepozno. Brez hitrega izpadanja iz diagonalne, ne iz paralelne preže se obrambe ne da igrati! Ne vem od kod fama, da je Sulič odličen obrambni igralec, tudi Špoljarič ne blesti. Potem moramo v obrambi igrati brez pivota in nihče ne teče na to mesto v protinapadu!!
Protinapad je faza, ki na taki tekmi lahko igra odločilno vlogo. Govorimo o skupnem protinapadu. Žog zanj smo imeli kar nekaj toda kaj, ko se bojimo zasprintati, saj ne vemo kaj je čigava naloga, gledamo eden drugega in izgubljamo dragocene desetinke. Za vsako situacijo obstaja sistem za čimhitrejši prehod vseh v protinapad, čimprej na svoja mesta. To se da natrenirati?! Tudi protinapad brez menjavanja igralcev med njegovim izvajanjem! Samo nekaj naših skupnih protinapadov bi domačim vzelo zagon, gol iz protinapada na domačem terenu je največja "sramota". Toda ne s Kokšarovim na desni strani v obrambi in brez igralca, ki bi bil določen, da steče na pivota!
Napad, smo začeli in nadaljevali s počasnimi, boječimi zaleti, preudarnimi? Takoj je bilo jasno, da taka anemična igra ne bo prinesla nič dobrega. Kozlina je, tako kot proti Gorenju, podajal na 10-11m sicer točno in takoj, da ne bi bil česa kriv. Nevarno lahko igraš tudi brez strela, če se zaletiš v sprintu proti golu, za prodor, pritegneš nase dva in podaš soigralcu, ki bo streljal. (Tako bi lahko igrala tudi poškodovana Derepasko). Naši zunanji so igrali brez zaleta, z gibanjem ob coni na 10m pa še tisto brez tekalnih korakov, razen Natka. Napačna tehnika igranja (suvanje žoge) je botrovala kar nekaj izgubljenim žogam. Da ne znamo napadati, se je videlo pri igralcu več, napad 6:5 s pravim zaletom do črte je osnova rokometa!
Eni pravijo, da je problem, ker ni dirigenta? Če igra temelji na improvizaciji in ne na določenih kombinacijah in znajo vsi napadalci igrati po osnovnih taktičnih pravilih (zaporedni, hitri zaleti proti golu, do branilcev, točne podaje trenutno najnevarnejšemu soigralcu) potem ne rabimo tistega, ki bo »dvignil prste« ali pa se ga določi. Do nevarnih kombinacij prihaja tudi samo po sebi, predvsem po situacijskih treningih ali po daljšem igranju skupaj. No, tudi kapetan, čeprav je krilo, je lahko vodja, vzpodbujevalec in svetovalec igralcem, tudi v obrambi, kot sprednji lahko »povleče« ostale.
Psihološka priprava je prav gotovo posebej zahtevno področje, ki pa jo olajša kvaliteta taktično tehničnih sposobnosti igralcev ter njihovih igralnih navad in znanj. Več znanj igralci imajo, bolj bodo samozavestni in manj napak bodo naredili. Če znajo iti v protinapad, bodo hitro stekli tudi, ko jih bo strah, ko jih ni strah a ne znajo pač stečejo in improvizirajo. Enako velja za napad, če ne znajo igrati nevarno, to pride bolj do izraza, ko je igralce strah. Poleg tega pa dve tretjini tekme«nismo imeli kaj izgubiti« in bi pametna, umirjena beseda bolj pomagala, kot vpitje brez pametne vsebine. Z vpitjem trener igralcev ne vzpodbuditi k boljši igri, sploh, če še sam ne vidi kaj je narobe. Sugestije pomočnika, ki je lahko precej bolj miren, pridejo prav. Kdo je pomočnik? Ivezič je bil Požunov.
»Celjska« stroka je na teh dveh tekmah lahko videla vse potenciale in pomanjkljivosti svojih igralcev (in svoje lastne). Na napakah se učimo…
Tone Goršič prof.
