Barcelona:
CPL - 2005
Po obeh člankih podobne vsebine, o tekmi s Španijo na Olimpiadi in o tekmah
v Tunisu na SP objavljamo še nekatere vtise z letošnjih tekem CPL z Barcelono.
Protinapad
Za uspešnejši skupni protinapad, bi Celjani morali doseči, da bo vseh
šest igralcev, po vsaki! osvojeni žogi sprintalo, ne teklo, v protinapad
in da bo vsak, v vsakem trenutku vedel, kaj mu je storiti!
V ta namen:
- naj ne
bi menjali igralcev med protinapadom,
- vedno
morata biti določena dva sprejemalca žoge, eden na levi, drugi na desni
strani, če hočemo, da bo protinapad deloval najhitreje in po pravilih
diagonalnih podaj in odkrivanja,
- vsakič
se mora obrambo sestaviti tako, da bo lahko stekla v protinapad po sistemu
trije levo, trije desno in imela dva sprejemalca,
- idealni
postavi za protinapad CPL: Kokšarov sprednji, z leve v desno pa so postavljeni:
1-Zorman, Rutenka, Kozomara (Mlakar), Natek, Brumen- sprejemata Zorman
in Natek, Rutenka teče na levega zunanjega.
2-Rutenka
(Zorman), Kozlina, Kozomara, Natek, Brumen- Rutenka in Natek sprejemata,
Kozlina teče na LZ.
Žogo mora
sprejemati tudi Natek ne le Zorman, saj bo protinapad tako veliko hitrejši.
Ko sprejema Natek, naj bi levi sprejemalec (Zorman, Rutenka) sprintal!
na mesto DZ ali LZ!! Tu se pridobi na hitrosti, takoj je postavljenih
pet napadalcev okoli obrambe nasprotnikov.
Pivot, običajno
kot srednji v 5:1 coni, steče zadnji v protinapad a moral bi biti prvi
na svojem mestu v napadu zato bi bilo idealno, če bi igral na mestu sprednjega
(Vori). Zato naj v protinapad steče čimprej, brez gledanja okoli, saj
žoge, razen, če je pred njim vse prazno, ne sme dobiti, ker nasprotnikov
sam ne bo preigral. Biti mora čimprej na 6m, da izprazne prostor za igro
in strele zunanjih. Tudi krili morata biti čimprej v kotih- napad razširiti!
Proste mete
in out naj, če je dovolj blizu, izvaja vratar, tako bo v protinapadu sodelovalo
vseh šest igralcev. Tudi iz outa se vedno poda po diagonalnem pravilu-
na drugo stran igrišča.
Za situacije,
ko se žoga odbije igralcu, ki sicer žoge ne sprejema, je treba posebej
opredeliti vloge igralcev (in te situacije tudi vaditi). Nenadoma osvojene
žoge se ne sme podati sosedu, tudi če je sprejemalec, ta naj steče naprej,
da bo protinapad čimhitrejši, da bodo čimprej zasedena vsa mesta v napadu.
Velja diagonalno pravilo, tak igralec takoj poda igralcu na nasprotni
strani, najprej pogleda za krilom, če ne pa poda nasprotnemu sprejemalcu,
ki se mu mora odkriti. Igralca, ki se mu je žoga odbila, v protinapadu
začasno zamenja sosednji napadalec. Torej, če žogo dobi Brumen, jo poda
Zormanu, ne Natku, ki mora takoj sprintati naprej in Brumna začasno zamenjati
na mestu desnega krila.
Če se žoga
odbije srednjemu ali sprednjemu branilcu, jo poda sprejemalcu, ki ga najprej
vidi, proti kateremu je obrnjen.
Obramba
Reševanje nekaterih tipičnih situacij, zlasti tistih, ki so tipične za
določenega nasprotnika je treba trenirati posebej, tako se ne bi zgodilo,
da se je Nagy sprehodil mimo Rutenke, ki je mislil, da ga bo prevzel Mlakar,
ta pa je moral za pivotom.
Oviranje
v paralelnem razkoraku, zlasti, če je prepozno, je počasnejše kot v diagonalnem
(Mlakar, Kozlina). Če napadalec branilca sedaj obide, ima slednji manj
možnosti za pravilen prekršek
Napad
Z več zaupanja in vadbe bi lahko dobili četrtega napadalca- Kozlino, ki
je že večkrat dokazal, da zna igrati tudi v protinapadu in napadu. Trenirati
igranje Rutenke in Zormana v obrambi in Kozline v napadu je pomembna naloga
celjske stroke…Enako bi se morali posvetiti Bilbiji…Zakaj se dve leti
plačuje Lolla, ki ni ne igral, in ne napredoval in ga bo zamenjal Hribar?
Tisti, ki je pripeljal Lollo, bi moral vedeti, kako ga bo osposobil za
vrhunsko ekipo, a samo z igranjem za Ormož in s strokovnimi nasveti se
ne da napredovati! Tako tudi z Bilbijo ne bo nič.
Igralce je
treba učiti vrhunskega rokometa, ki je sestavljen iz pomembnih podrobnosti.
Le malo igralcev je tako talentiranih, da jih osvojijo sami, več bi lahko
imeli kvalitetnih igralcev, če bi jim trenerji v večji meri pomagali pri
njihovem razvoju.
Igranje v
sprintu, s tremi tekalnimi koraki, brez poskokov, menjalnih korakov in
metanja žoge ob tla ter nošenje žoge nad glavo, s takojšnjim lovljenjem
žoge gor, v ta položaj, sta najbolj pomembni značilnosti sodobne tehnike.
Obe sta tudi odliki vrhunskih igralcev saj gre razvoj tehnike igre v tej
smeri. Neštevilni so razlogi za tako tehniko- popestrila bo igro z bolj
nevarnimi aktivnostmi napadalcev, z boljšimi streli, z dolgimi podajami,
tudi na krilo, z manj prekrški branilcev. Naši zunanji še vse preveč časa
zgubljajo pri sprejemu in oddajanju žoge zato ni dolgih podaj zunanjih
na krila.
Vračanje
Da je treba predvideti različne situacije po izgubljeni žogi in tudi s
smotrnim vračanjem skušati ovirati, če že ne preprečiti nasprotnikov protinapad,
dokazuje detalj s tekme v Barceloni, ko je Mlakar zgrešil strel s črte,
se zadnji vračal v obrambo, pustil Fernandeza, ki je žogo vodil preko
vsega igrišča, da strelja neoviran z 9m, medtem, ko se sam postavil na
svoje mesto srednjega v 5:1 čeprav Kokšarova ni bilo na špici…
Vratar
Ves prvi polčas, ko je Škofu šlo bolj slabo (odbijal je žoge) ni nihče!
naredil ničesar, kar bi Škofa pomirilo in vzpodbudilo, niti navijače,
ne spikerja, strokovno vodstvo, igralce…Morda bi imel zato dve obrambi
več…!
