Tone Goršič, 13.8. 2010
Tudi Danci razmišljajo podobno
V roke mi je prišel (od Sanjina Bahtijarevića iz Švedske) prispevek s 1.simpozija trenerjev (2009), nemške Toyota Handball bundes lige, predavatelja, trenerja letošnjih evropskih mladinskih prvakov, Danca Ola Norgaarda.
Pred tremi leti smo Tislju pripravili DVD za predavanje na Danskem o igranju po novem modelu, v napadalni preži ipd. Pomislil sem že, da je Norgaard prevzel nekatere ideje »našega modela«. No, ker se je dotaknil le nekaterih problemov napadanja in izpustil pomembno pravilo igranja v teku sem dobil le še eno potrditev, da je naš model pravi, logičen! saj so tudi drugje prišli do enakih zaključkov čeprav niso vedeli za ideje drugega.
Trener prvakov razmišlja v isti smeri. V svojem prispevku ni nič takega rekel, s čemer se ne bi strinjal čeprav zame ni bilo nič novega. Norgaard pravi, da se mora vsak N nevarno zaleteti proti golu in zamahniti za strel ali podajo! To je tudi naše osnovno pravilo, le, da se je treba zaleteti že z žogo v zamahu in jo zato loviti takoj gor. Tega našega poudarka ne omenja, na slikah imajo igralci velikokrat žogo pred telesom! Prepričan sem, da bi se strinjal z »lovljenjem gor«.
O nevarnem zaletu s tekalnimi koraki, brez poskokov Norgaard ne govori. Tudi ne o zelo pomembnem timingu, za pravočasni, ne prezgodnji, zalet za sprejem žoge v sprintu.
Pravilno pa ugotavlja, da moramo biti proti golu obrnjeni s prsmi, tudi zadnji korak naj bo usmerjen, proti golu, da bomo pripravljeni za strel in podaje. No, ne omenja, da se je treba zato naučiti podajati z obračanjem v bokih, med drugim korakom zaleta. Govori, da naj bo trup pomaknjen naprej, ne nazaj. Do nagiba nazaj prihaja pri bočnem zaletu, pri tekalnem ne. Če igralci tečejo proti golu, se težje nagnejo nazaj, kot pri bočnem zaletu!
Norgaard je eden prvih, ki tudi poudarja, da je treba točno podajati, da lahko soigralec nadaljuje z napadom (logično) in predlaga podaje zunanjih tudi v skoku, celo z odkorakom v levo ali desno. Tudi sam jih predlagam čeprav nekoliko previdno, zaradi naše stroke, ki pravi, da se jih lahko prestreže?! Naš model točno opisuje kako podajati, na kaj vse paziti. To je pomembno. Tudi naš Miro Požun je rekel, da je morajo reprezentanti Slovenije hitreje podajati, ni pa povedal s kakšno tehniko in s kakšnim zaletom!
O podajah Norgaard pravi le, da jih je treba veliko vaditi, ne opisuje pa napak lovljenja ter zamaha nazaj in naprej, ne daje predvaj in situacijskih vaj izpopolnjevanja. Predlaga vadbo »podaj okoli cone« petih N, trije B pa se gibajo za žogo. Ne govori o tem, kako naj N podajajo oziroma, da naj podajajo v zaletu. Zato je naša vaja napada 5:4, z zaletom vsakega N do črte, proti maksimalnim B, boljša, bolj situacijska! V njej ima vsak N svojo smer zaleta, med dva B. V tej vaji se vsi N izpopolnjujejo v vseh elementih napada, razen preigravanja (fintiranja z nogami).
Vsekakor pa smo veseli, da je kolega iz Danske, vrhunski trener, na tako eminentnem seminarju, predstavil podobna razmišlja. Prejel bo naš model, morda ga bo razvijal dalje...
