Tone Goršič 15.11.09
Imeti žogo stalno »v igri«!
naj bi bil cilj vsakega napadalca z žogo! Vsak napadalec naj bi z žogo igral tako, da bi v vsakem trenutku lahko streljal ali podal kateremukoli od petih soigralcev! Torej vse tri sekunde! Tako bo branilcem veliko težje, stalno bodo morali paziti na vse napadalce. Temu pravilu bi se morali napadalci v igri čimbolj približati, gotovo se strinjate z navedeno teorijo. Kako naj bi potem igrali? O tem veliko govori Nov model tehnike napadalcev, opozorili bi na najpomembnejše dejavnike.
Lovljenje žoge in zamah za met naj bosta en gib! Žogo naj bi lovili direktno v napadalno prežo- z žogo nad ramenom in temenom glave. Veliko je takih, ki sicer lovijo »gor« pa tega ne delajo povezano, v enem gibu, za trenutek žogo zadržijo in šele nato zamahnejo. Pri sprejemu s leve se za met obrnimo v desno le v bokih! in že smo pripravljeni za strel ali podajo. Pri sprejemu z desne pa žogo ulovimo že pred desnim ramenom, z mehkim gibom v zapestju nazaj. Mnogi, zlasti dekleta, žogo radi prenesejo najprej predse (v levo) in šele nato zamahnejo! Še slabše je spuščati žoge dol ali celo z njo krožno zamahovati. Po krožnem zamahu je met tudi manj precizen, žoga roko zapusti prekmalu ali prepozno in zleti previsoko ali prenizko.
Točne podaje so za uspešno igro posebej pomembne hkrati tudi pripomorejo, k našemu cilju. Tehniki podajanja se posveča premala pozornost. Lovljenje z objemanjem žoge s strani, takojšnje odpiranje ter dviganje dlani in podlakti, brez »zvijanja« v komolcu, kroženja roke ipd., iztegnitev roke v smeri podaje in, čisto na koncu, oplazenje žoge, s prsti pod njo, so najpomembnejše zahteve za dobro podajo, v višino ramen, da bo žoga najhitreje spet v igri.
Ne povešati roke z žogo! Pri zaletu za strel, prodoru ali preigravanju moramo žogo stalno nositi dvignjeno, v napadalni preži, na odprti dlani, da je stalno pripravljena na strel ali dolgo podajo. Pri prodorih je telo odsukano kar omogoča strele v dolgi kot in podaje v desno. Pri zaletu moramo biti prepričljivi, res pripravljeni za strel, zato primerno odsukani, z žogo v zamahu, če jo nosimo spredaj, moramo še zamahniti. Pri preigravanju roko nosimo nižje, da lažje menjamo smer a jo vseeno držimo na gor obrnjeni, odprti dlani in jo za dolgo podajo ali strel le hitro dvignemo. Če roko povesimo, nas branilec lažje objame, podamo pa le na kratko.
Tudi po odboju od tal žogo takoj dvigniti! Če žogo vržemo ob tla, jo je treba spet takoj, hitro, skozi vzročenje, dvigniti nad glavo ali jo odmakniti vstran. Tako bo spet tri sekunde v igri pa še branilčevim rokam se bomo izmaknili. Pozor, če bomo v protinapadu žogo zadnje tri korake nosili nad glavo, nas bo vratar težje prečital!
Igrati obrnjeni proti golu! Imeli bomo pregled nad igro in vsemi igralci, lažje in hitreje bomo poiskali prostega.
Navedli smo nekaj podrobnosti, na katere pazite, pri uvajanju napadanja »z žogo stalno v igri«. Glavno je takojšnje »lovljenje gor«, ki je tudi sicer prva igralčeva naloga, če želi igrati po novem modelu- nevarneje, bolj ustvarjalno, z manj napakami.
