Zlatorog: Drava Ptuj 12:12
Opazoval sem celjske kandidate za prvo ekipo, 15 minut, v tekmi II.lige.
Obramba- bočno pomikanje v široki, paralelna stoji, z rokami v odročenju je prepočasno in pri zaustavljanju preigravanj premalo uspešno. Zato je bilo tudi premalo hitrega izpadanja, oviranja ob sprejemu žoge in prekinjanja napadov, ki se s tekalnimi koraki, iz diagonalne preže, izvajajo hitreje. Namesto treh naredimo dva koraka. V diagonalni preži se na desničarja starta in ovira z levo nogo spredaj. Ko se napadalca zgrabi sta nogi v širokem razkoraku, telo pa pred napadalčevim »težiščem«, da se objemu ne more izmakniti ne levo ne desno.
Če se ne izpada, se postavlja na strelčevo roko in ne na telo in preprečuje spodnje strele. Branilčeva desna noga naj bo nasproti napadalčevi desni, napadalec lahko strelja le z odklonom, kar pa branilec pričakuje in blokira. Prodor v ponujeno, napadalčevo levo stran se lažje zaustavi v bočnem položaju, morebitni prodor v desno pa se hitro zaustavi s pivotiranjem, z levo nogo nazaj. Najslabše se je pred napadalcem ustaviti v paralelni stoji in čakati.
Napad- bi bil nevarnejši, če ne bi vsak izgubljal čas z lovljenjem žoge na prsi, ki mu sledi zamah dol-gor za podajo. Medtem pa napadalec naredi vsaj en korak… Veliko hitrejše je povezano lovljenje nazaj- gor in naprej. Kvaliteta igranja z žogo nad glavo, v napadalni preži, je ravno v takem načinu lovljenja in podajanja. Tako se lahko igra brez metanja žoge ob tla, dovolj so trije koraki.
Prav je, da se igra v teku, z menjavanjem mest a še vedno je preveč poskokov namesto tekalnih korakov.
Tehnika streljanja je posebej pomembna in zahtevna. Za precizen in močan strel (ne čez ali mimo gola) je treba paziti na vrsto malenkosti, zlasti pa na pravilno zaporedje gibalne verige- visoko rame- komolec- zapestje.
Protinapad- prehod v protinapad je utečen a z enim sprejemalcem je, v določenih situacijah, prepočasen. Veljalo naj bi diagonalno pravilo podaj. Če je sprejemalec branilec 1 in mu vratar žogo podaja z iste, leve strani, izgublja pregled in se izpostavlja oviranju nasprotnikov, še zlasti, ker samo on sprejema. V takem primeru bi žogo moral sprejeti desni zunanji, sprejemalec pa bi takoj stekel v napad, na mesto desnega zunanjega.
Razgor in Marguč kažeta, da bi lahko bila »za Evropo«. Prvi bi se moral navaditi na sprejem «gor« in bi lahko bil še bolj raznovrsten, podajal tudi na krila, ne bi ga faulirali. Ostali igrajo v skladu z običajnim razvojem mladih, nova znanja in sposobnosti dodajajo le počasi. Vsak trening naj bi pustil »posledice.
