Glejmo svetovno prvenstvo….
Pred nami je SP na Hrvaškem in lepa priložnost primerjati vrhunski rokomet z Novim modelom tehnike napadalcev, ki smo ga prikazali v knjižici (2007) in na DVD ju (2008) ter v člankih na naših straneh. Gotovo boste videli mnoge vrhunske poteze pa tudi pomanjkljivosti.
Skozi prakso, pri delu z vsemi kategorijami, sem prišel do spoznanj, ki nas bodo pripeljale do še boljše igre. To je naša rezerva in osnova "novi rokometni šoli".
Opazujte sprejem žoge. Če bi se žogo lovilo nad rame, takoj, povezano, ne na telo, bi trije koraki z "žogo v igri- v napadalni preži" zadoščali za večino napadalčevih aktivnosti. Ne bi bilo metanja žoge ob tla. Manj bi bilo prekrškov, kot z žogo ob telesu, več bi bilo tudi daljših podaj, skratka, napadalci bi bili nevarnejši.
Opazujte delo nog. Vsa gibanja bi se lahko izvajala s tekalnimi koraki, hitrejšimi od poskokov po eni nogi, prisunskih korakov (šase), sonožnih naskokov. Namesto zaleta na "podajalčev pogled" in v sprintu, pogosto vidimo prezgodnji zalet in sprejem žoge v mestu!
Podaje morajo biti take, da jih soigralec zlahka ulovi (žoga se vrti nazaj) in, da z njo kar najhitreje nadaljuje igro, podane naj bodo v višino ramen, ne nazaj, naprej, dol, gor. Seveda je za to treba obvladati pravilno, racionalno tehniko sprejemanja in oddajanja žoge.
Obramba- ocenjujte, kolikokrat padejo goli s krila zaradi nepotrebnega zapiranja krajnih branilcev in koliko je uspešnih preigravanj zaradi paralelne obrambne stoje namesto diagonalne.
V skupnih protinapadih, po vsaki osvojeni žogi, je zaradi nesistemskih rešitev tudi še precej rezerv.
Predvidevamo srečanje, seminar, o navedenih problemih in predlogih, kjer boste lahko sodelovali s svojimi pogledi in spoznanji.
Lep pozdrav Tone Goršič
