Tone Goršič, oktober 2011
Podajam moramo posvetiti več pozornosti!
Vse navedeno je plod dolgoletnih izkušenj, največkrat »potrjenih« pri začetnikih, l.02/99. Hvala otroci!
Govora bo o podajah iznad glave, po lovljenju takoj gor, v napadalno prežo (NP). NP omogoča takojšnje in bolj točne podaje kar petim soigralcem. Z žogo v NP lahko podamo čeprav nas branilec ovira.
1. Zakaj podajam več pozornosti?
Lovljenje in podaja sta najbolj pogosta elementa v igri in največkrat kriva za napake. Za razliko od streljanja podajam posvečamo premalo pozornosti, čeprav je gol zadeti precej lažje, kot pa točno podati, v desno rame.
1-Žogo se največkrat izgubi zaradi netočnih podaj, brez rotacije, ki lovljenje olajšuje.
2-Netočna podaja prekine kontinuiteto nevarnega napadanja. Igralec ne more hitro nadaljevati z napadom, ustvarjati priložnosti za strel. Idealno bi bilo, če bi žoga stalno potovala v višini ramen igralcev.
3-Nesmotrne in netočne podaje branilcem omogočajo prekinjanje napadov s prekrški.
4-Prava podaja veliko pripomore k učinkovitosti strela na gol!
2. Izvedba dolgih podaj iznad glave (iz NP) in napake in vaje
1-Pred metom je žoga na navzgor odprti dlani, obrnjena vstran. Če žogo lovimo in držimo tako, da palca tvorita črko A, ne L in sta sredinca na »ekvatorju« žoge, bo žoga na odprti dlani. Držimo jo s prsti in polovico dlani, med dlanjo in žogo je za prst prostora.
Po metu sebi nad glavo in po metu predse ob tla igralec (in trener) vsakič preverja držanje žoge.
2-Idealno je, če žogo ulovimo v napadalno prežo ali jo v ta položaj prenesemo po najkrajši poti! Lovljenje in zamah nazaj, gor opravimo z enim gibom. Pri vseh vajah v nadaljevanju pazimo na to. »Suflirajmo- gor!«
3-Za dolge podaje zamahnemo nazaj ali čelno- z obema rokama vzročimo visoko nad glavo ali poševno- z rokama navpično, mimo glave, nad rame. Po sprejemu v NP pa žogo le še visoko dvignemo. Otroci naj zamahujejo čelno in čimveč igrajo-žogo lovijo in mečejo z obema rokama iznad glave, manj bo nepravilnih zamahov z eno roko.
4-Pri dolgih podajah in strelih sodelujejo trije sklepi, v zaporedju rame- komolec- zapestje. Pri lovljenju se vključujejo v obratnem vrstnem redu: za kratke podaje dvignemo in odpremo dlan v zapestju, za srednje dvignemo tudi podlaket, za dolge podaje pa celo roko, z ramenom čim višje.
5-Odprta dlan zagotavlja pravilen položaj roke pred metom, komolec potisne naprej. Za dolge podaje naj bo roka skoraj iztegnjena, s komolcem v višini temena glave. Za kontrolo roko prepognemo preko glave in zravnamo. Z visoko roko lažje mečemo z verigo rame-komolec-zapestje, ki zagotavlja preciznost in moč meta.
Kratke podaje v parih, najprej čelno, nato vstran. Žogo se lovi le z odpiranjem dlani, z gibom v zapestju nazaj in malim dvigom podlakti. Žoga je pred igralčevimi prsmi. Poda jo z iztegnitvijo roke, brez dodatnega zamaha.
6- Čelni in poševni zamah nazaj ter sprejem žoge v NP spremlja odsuk trupa. Hkrati z odsukom se tudi roka z žogo obrne navzven. Vsaj pol zamaha žogo držimo z obema rokama- morali se bomo odsukati in žoga bo prva potovala nazaj-navzgor, hkrati z odpiranjem dlani, ne pa komolec!
Čelni ali poševni zamahi z odsuki trupa. Trener preverja položaja roke z žogo in dlani pred in po zamahu.
7- Zamah naprej oziroma metalna veriga se začne v ramenu, nadaljuje s potiskanjem komolca naprej ter pri strelih konča s poklopom žoge, pri podajah pa z »oplazenjem«. Roka potuje za žogo, ne dol, proti nogi. Med metom je ne smemo krčiti ali položaj komolca znižati! Let žoge je raven, podaje naj bodo sčasoma vse ostrejše. Zamah nazaj in metalna veriga sta podajah in strelih enaki zato vaj zanje ne ločujemo.
Metalna veriga- metanje v zid, z odbojem od tal, meter pred zidom. Pred metom: zamah in odsuk, čelni ali poševni, visoka roka, dlan gor. Trener preveri položaj roke. Menjaje mečemo prazno roko in žogo- dobra vaja!
8-Za podaje značilno je »oplazenje žoge«, ko prsti na koncu meta zdrsnejo pod njo in se žoga vrti nazaj. Žoga se v zraku in tudi v dlaneh zaustavlja in jo je lažje loviti, kot žogo brez rotacije, ki je značilna za strele, ko žogo z zapestjem poklopimo. Rotirane žoge lahko podamo tudi ostro pa ne bo težav z lovljenjem!
Vaje oplazenja: visoke podaje tik pred zidom, žoga pa da nazaj nad glavo; podaje iz NP, sebi nad glavo; isto po
odboju od tal; podaje v mestu ali teku, preko igralca, ki žogo prestreza; lobanje vratarja z nazaj rotirano žogo.
9-Vsak met, strel ali podaja naj bo sestavljen iz dveh nepovezanih gibov, zamaha nazaj in zamaha naprej. Zagotovili bomo največjo preciznost in hitrost meta. Po zamahu nazaj roko z žogo vsakič postavimo v enak položaj, ki si ga moramo zapomniti. S krožnim zamahom, zamahom z bičem- suvanjem s komolcem nazaj gor in podobnimi zamahi bodo podaje manj točne! Pri strelih pa si pri zamahu naprej z bičem lahko pomagamo. Mladi ustrezen zamah za podajo ali strel težko izbirajo, zato jih na strel z bičem navajajmo kasneje.
10- Igranje v NP, s tremi koraki, brez metanja žoge ob tla, narekuje podaje po treh korakih, tudi v skoku. Take podaje bodo bolj točne!, kot podaje s krožnim zamahom ali z nenadnim dvigom žoge in zamahom z bičem.
Podaje v teku, po zamahu v mestu. Podaja se po treh korakih. Roko se samo iztegne in žogo s prsti oplazi. Podaja se vratarju »v glavo« ali desno rame. Težja vaja: zalet po dvojni podaji s podajalcem in s podajo v skoku.
Podaje v mestu, najprej čelno nato vstran, s »pavzo«.Po vsakem lovljenju, zamahu gor, si rečemo »ena«, na »dva« pa podamo, iztegnemo roko v smeri desnega soigralčevega ramena.
Podaje v protinapadu, v parih in trojkah, naprej v mestu nato v teku preko igrišča- lovljenje gor, trije koraki, pogled naprej, podaje po treh korakih tudi v skoku, z rotacijo žoge. Igralci po teku zamenjajo mesta.
Dolge diagonalne podaje vratarja sprejemalcu, ta pa krilu- visoka roka, odprta dlan, podaje z verigo ra-ko-za; po treh korakih; po enojnem vodenju; s podajo preko branilca. Krilo strelja po treh korakih z žogo nad glavo.
11-Zlasti začetniki za podajo radi uporabljajo zamah z bičem. Taka podaja je zamudna, netočna in soigralca zmede pa še podajo nakazujejo in jo branilci prestrežejo.
12-Tudi podaje le s pregibom roke v komolcu so netočne. Zamahne se le s podlaktjo in je kot v komolcu manjši od 90º. Na začetku take podaje žoga potuje v loku.
13-Podaja se v desno rame, z obeh strani. Soigralec žogo le dvigne in že je pripravljen za strel, podajo...
14-»Telefoniranje«, gledanje v smeri meta botruje prestrezanju podaj ter branjenju strelov. Pri kratkih podajah ne glejmo v soigralca, pri daljših pa ga poglejmo šele tik pred zamahom naprej.
15-Za podaje »v faul« sta običajno kriva dva. Če se soigralec pravočasno odkrije teh težav ni. Sicer pa N pokritemu soigralcu ali ne poda ali mu poda nekoliko stran ob B, v smeri njegovega gibanja.
16-Vratar naj za dolgo podajo uporablja bočni zamah- z žogo nazaj, ne s komolcem! Bočna podaja bo bolj točna. Pogrešimo le v dolžini podaje, ne pa tudi v višini, ki naj bi z bočnim metom bila že določena.
3. Vaje izpopolnjevanja podaj in preverjanja znanja
Menjavanje mest s tekom»za žogo«- v krogu ali v napadu 6:0. »Gor«, sprejem na desni, trije koraki, pogled proti golu, podaje tudi v skoku, v desno rame, z rotacijo.
Podaje v teku, iz kolone v kolono- mehko lovljenje z gibom v zapestjih, neslišno. V teku eden proti drugemu je kar težko. Podaje se po treh korakih; ali po enojnem vodenju; ali takoj po sprejemu gor.
Podaje nad glavo, vstran, z odsuki trupa. Igralci si v krogu podajajo več žog, sosed sosedu, v obe smeri.
Točne podaje trenerju- visokem zamahu v mestu sledi tek proti trenerju in točna podaja v predročene roke.Trener netočnih podaj ne lovi, samo tiste, ki so vsaj na dosegu rok, brez koraka.
Na začetku treninga izberimo individualnim napakam ustrezne vaje in jih ponovimo. Podaje pravzaprav največ vadimo hkrati z ostalimi elementi, tudi takrat bodimo pozorni nanje! V »lovljivosti« in točnosti podaj se izpopolnjujmo ob vse večji hitrosti teka.
Najbolj pozorni bodimo na lovljenje gor, odprto dlan pred podajo in mirno metalno verigo, z rotacijo žoge.
Igralci naj pričnejo uživati v duhovitih, presenetljivih podajah, ki jih bo omogočala kvalitetna tehnika. Za slabo, netočno podajo pa se naj opravičijo…