Tone Goršič
Zapis po tekmi Gudme :CPL 33:32- 24.2.08
Kozlina neizkoriščen biser celjskega rokometa
Trenerji, ki so vodili v zadnjem času celjski klub in reprezentanco, nikakor nočejo izkoristiti potenciale še vedno mladega Dikota (1983), enega najbolj talentiranih, ki smo jih kdaj imeli! Da ne bo dosegel tistega kar bi lahko, so krivi tisti, ki napačno ocenjujejo njegove sposobnosti in vanje ne zaupajo, kar se kaže na vsaki tekmi v klubu ali reprezentanci.
Pravijo, da ni med najbolj »brihtnimi«, kar morda, glede na izobrazbo, drži, nikakor pa ne, če analiziramo njegovo igro. Kljub temu, da je stalna tarča kritik trenerjev in tudi soigralcev, ki jih preveč potrpežljivo prenaša!, tistih nekaj minut, ko igra v napadu, zabija gole in ne prodaja žog! Največ igra v obrambi in to v sredini, kjer pa brez predvidevanja razvoja igralne situacije in poznavanja igre ne moreš biti uspešen!! Tudi različne rešitve v igri, individualne akcije in podaje kažejo, da je vrhunski igralec, perfektna tehnika strelov in podaj ni značilnost »neumnih« igralcev. Njegovi kritiki naj po vsaki tekmi primerjajo napake, uspešne akcije ter minutažo njega in ostalih! Zanimivo, da vsako njegovo napako takoj vidijo. Vsekakor pa ne strelja preko in mimo gola ali v blok in ne podaja v kolena, branilcem v roke ali celo v out (Špiler in ostali zunanji), ko zato padajo goli iz protinapadov.
Večino strelov si pripravi sam, tudi s preigravanjem, dirigent Špiler mu jih ne. Če kdo poda Kokšarovu, je to on.
Največkrat igra v obrambi nato pa mora teči na pivota nakar se menja z Gorenškom, namesto da bi tudi v protinapadu igral zunanjega in izkoristil svoj močan in precizen strel, tudi tehniko podaj ima bistveno boljšo od Terziča (in ostalih). Ko je ostajal v napadu pa se je iz pivota moral vsakič pomakniti na zunanjega, na mesto Terziča!?, ko bi lahko slednji igral začasnega pivota. Sicer pa ne vem zakaj je treba Gorenška menjati, saj v obrambi lahko z hitrostjo, znanjem in borbenostjo nadomesti svojo višino. Če pa se že koga menjava v obrambi, se naj oba levičarja.
Vsekakor je igralec, ki bi moral, s svojimi obrambnimi in napadalnimi sposobnostmi imeti največjo minutažo! Ko se ga menja čeprav ne zaradi napak, ne pride več kmalu v igro in izgubi samozavest. Na klopi je trenutek za nasvet in vzpodbudo, za menjavo pa čim »zadiha normalno«.
Seveda ima Diko tudi napake, ki pa so tudi plod napačnega pristopa in treniranja. Pri pripravi strela morajo sodelovati vsi, s »čelnim tekom proti golu, ne z bočnimi koraki in poskoki ter metanjem žoge ob tla; z žogo nad ramenom, pripravljeno za strel, podajo na vse strani in izmikanje faulom«. V napadu dirigent sicer pride prav toda ne le zato, da kombinacijo prične. To lahko naredi tudi krilo z širjenjem ali oženjem. Diko čaka, kaj bo naredil Špiler, namesto, da bi se, ko dobi žogo, vsakič zaletel proti golu z žogo nad ramenom (včasih žogo suva) in prispeval k razbijanju obrambe. Le redko poda Kokšarovu, da bi se ta zaletel med dva in mu pripravil strel.V igri naj bodo predvsem tisti, ki so nevarni a ne zapravljajo žog- trenutno so to Kozlina, Trivunđa in Kos (Stojanovič) ali Terzič namesto levakov.
Še dve pripombi strokovnemu vodstvu:
Čimmanj menjavati »napadalce in branilce«. Špilerja, Stojanoviča in Kosa posebej usposabljati za igro v obrambi- trenirati obrambne elemente- v diagonalni preži. Tako se bo lahko tudi odigralo več skupnih protinapadov (z dvema sprejemalcema in diagonalnimi podajami).Vsakič, ko žoga ostane pri vratarju, bi to morali izkoristiti. Pa hitri center, izvajajo ga skoraj vsi, mi pa moramo malo počivati in se čuvati za vračanje?
Kako dolgo bomo dobivali gole po nepotrebnem zapiranju krajnih branilcev?
Napad 6:5 je test znanja igranja po novem modelu tehnike napadalcev. V tem smo bili povsem neuspešni!
